Težave medeničnega dna

Medenično dno - zakaj je pomembno in kdaj potrebuje strokovno pomoč

Medenično dno je skupina mišic in vezivnih struktur na dnu medenice. Čeprav se o njem pogosto govori predvsem po porodu ali pri uhajanju urina, ima pomembno vlogo pri ženskah in moških v vseh življenjskih obdobjih. Medenično dno sodeluje pri zadrževanju urina in blata, podpori medeničnih organov, spolni funkciji, stabilnosti trupa, dihanju in uravnavanju pritiska v trebušni votlini.

Težave medeničnega dna niso redkost in niso nekaj, kar bi morali preprosto sprejeti kot “normalen del staranja”. NICE smernice poudarjajo, da je treba disfunkcijo medeničnega dna prepoznati, oceniti in obravnavati glede na konkretne simptome posamezne osebe.

Kaj je medenično dno?

Medenično dno si lahko predstavljamo kot mišično oporo na spodnjem delu medenice. Te mišice ležijo med sramno kostjo spredaj, trtico zadaj in sedničnima kostema ob strani. Njihova naloga ni samo “stiskanje”, ampak tudi sproščanje, koordinacija in sodelovanje z drugimi deli telesa.

Medenično dno sodeluje z:

• trebušno prepono,

• trebušnimi mišicami,

• globokimi mišicami hrbta,

• kolki,

• križnico,

• živčnim sistemom,

• dihanjem.

Zato težav medeničnega dna ne moremo vedno razumeti samo kot lokalno težavo v medenici. Pogosto so povezane tudi z držo, dihanjem, napetostjo, brazgotinami, porodom, operacijami, bolečinami v križu ali slabšo telesno koordinacijo.

Kaj pomeni disfunkcija medeničnega dna?

Disfunkcija medeničnega dna pomeni, da mišice medeničnega dna ne delujejo optimalno. Lahko so prešibke, preveč napete, slabo koordinirane ali pa se ne znajo pravočasno aktivirati in sprostiti.

Najpogostejša napaka v razumevanju je misel, da je medenično dno vedno treba samo krepiti. To ni res. Pri nekaterih ljudeh so mišice res šibke in potrebujejo postopno krepitev. Pri drugih pa so mišice preveč napete, boleče ali zaščitno zakrčene. V takem primeru lahko pretirano stiskanje oziroma nepravilno izvajanje Keglovih vaj simptome celo poslabša.

Evropske urološke smernice pri kronični medenični bolečini poudarjajo, da je pri bolečini in disfunkciji mišic medeničnega dna pomembno učenje sproščanja mišic. Pri skrajšanih mišicah pa samo sproščanje ni dovolj; potrebno je tudi vračanje dolžine in funkcije mišic.

Najpogostejši simptomi težav medeničnega dna

Težave medeničnega dna se lahko pokažejo zelo različno. Pri ženskah in moških se lahko pojavijo:

• uhajanje urina pri kašlju, smehu, teku, skakanju ali dvigovanju bremen,

• nenadna močna potreba po uriniranju,

• pogosto uriniranje,

• nočno vstajanje zaradi uriniranja,

• občutek teže ali pritiska navzdol v medenici,

• bolečina v presredku, medenici, križu, trebuhu ali kolkih,

• bolečina pri spolnem odnosu,

• zaprtje ali napenjanje pri odvajanju,

• uhajanje vetrov ali blata,

• občutek nepopolnega praznjenja črevesja ali mehurja,

• težave po porodu, carskem rezu, ginekoloških operacijah ali operaciji prostate.

Pri moških se težave medeničnega dna lahko pojavijo tudi po operaciji prostate, pri kapljanju urina po uriniranju, bolečini v medenici ali težavah z nadzorom vetrov in blata. NHS viri navajajo, da so vaje medeničnega dna lahko koristne pri moških po operaciji prostate in pri težavah s kapljanjem po uriniranju.

Zakaj nastanejo težave medeničnega dna?

Vzroki so različni. Pri nekaterih ljudeh gre za oslabelost mišic, pri drugih za preveliko napetost ali slabo koordinacijo.

Možni dejavniki so:

• nosečnost in porod,

• carski rez ali brazgotine po operacijah,

• ginekološke, urološke ali abdominalne operacije,

• operacija prostate,

• kronično zaprtje in pogosto napenjanje,

• kronični kašelj,

• prekomerno dvigovanje bremen brez dobre telesne kontrole,

• sedeč način življenja,

• bolečine v križu, kolkih ali medenici,

• stres in dolgotrajna telesna napetost,

• hormonske spremembe,

• staranje,

• poškodbe trtice, križnice ali medenice.

Pomembno je razumeti, da težava ni vedno v eni sami mišici. Medenično dno deluje kot del širšega sistema. Če človek slabo diha, stalno zadržuje trebuh, ima napete kolke ali kronično bolečino v križu, lahko to vpliva tudi na medenično dno.

Medenično dno in dihanje

Dihanje ima pri medeničnem dnu pomembno vlogo. Pri sproščenem vdihu se trebušna prepona spusti, trebuh se rahlo razširi, medenično dno pa se lahko nežno prilagodi pritisku. Pri izdihu se sistem naravno vrača navzgor.

Če človek ves čas diha plitvo, zadržuje trebuh ali je stalno v stresni napetosti, se lahko spremeni tudi delovanje medeničnega dna. Zato kakovostna obravnava pogosto vključuje tudi učenje dihanja, sproščanja trebušne stene in boljše koordinacije med prepono, trebuhom in medeničnim dnom.

Keglove vaje - koristne, vendar ne za vsakogar

Keglove vaje so vaje, pri katerih oseba zavestno stisne in sprosti mišice medeničnega dna. Pri pravilni indikaciji so lahko zelo koristne, posebej pri stresni urinski inkontinenci, kjer urin uhaja pri naporu, kašlju, smehu ali skoku.

NICE kakovostni standard priporoča vsaj tri mesece nadzorovane vadbe mišic medeničnega dna pri ženskah s stresno ali mešano urinsko inkontinenco. NHS Inform pri vajah poudarja tudi popolno sprostitev po stisku, saj je sprostitev enako pomembna kot sam stisk.

To pomeni, da vaje niso samo “stisni čim močneje”. Pomembno je:

• pravilno najti mišice,

• stisniti brez zadrževanja diha,

• ne stiskati zadnjice, stegen ali trebuha po nepotrebnem,

• po vsakem stisku popolnoma sprostiti,

• vaje prilagoditi simptomom,

• ne pretiravati.

Če ima oseba bolečine v medenici, občutek zakrčenosti, boleč spolni odnos, zaprtje ali težave s sproščanjem, potem Keglove vaje niso nujno prava prva izbira. Takrat je pogosto najprej potrebna sprostitev, dihanje, zmanjšanje napetosti in šele pozneje krepitev.

Kaj vključuje fizioterapevtska obravnava medeničnega dna?

Fizioterapija medeničnega dna ni samo seznam vaj. Dobra obravnava se začne s pogovorom in oceno težav. Terapevt upošteva simptome, življenjski slog, porod, operacije, bolečine, odvajanje, uriniranje, dihanje, držo in gibanje.

Obravnava lahko vključuje:

• razlago anatomije in delovanja medeničnega dna,

• učenje pravilne aktivacije mišic,

• učenje sprostitve mišic,

• dihalne vaje,

• vaje za stabilnost trupa,

• vaje za kolke in hrbtenico,

• funkcionalno vadbo za vsakodnevne obremenitve,

• svetovanje glede uriniranja in odvajanja,

• zmanjševanje napenjanja pri odvajanju,

• obravnavo brazgotin po porodu ali operaciji,

• postopno vračanje v šport,

• po potrebi uporabo biofeedbacka ali drugih fizioterapevtskih metod.

APTA Academy of Pelvic Health Physical Therapy poudarja, da lahko medenična fizioterapija pomaga pri različnih težavah medeničnega zdravja, vključno z bolečino, težavami s spolno funkcijo in funkcionalnimi težavami mišic medeničnega dna.

Medenično dno po porodu

Po porodu je medenično dno pogosto obremenjeno, tudi če porod ni bil vaginalen. Nosečnost sama po sebi poveča pritisk na medenične strukture, spremeni držo, dihanje, trebušno steno in stabilnost trupa. Po vaginalnem porodu so lahko dodatno prisotne raztegnjene mišice, poškodbe tkiv, epiziotomija ali raztrganine. Po carskem rezu pa ima pomembno vlogo brazgotina, trebušna stena in spremenjena koordinacija med trebuhom, dihanjem in medenico.

Po porodu je smiselno poiskati strokovno pomoč, če se pojavijo:

• uhajanje urina,

• občutek pritiska navzdol,

• bolečina v presredku ali medenici,

• bolečina v brazgotini,

• težave pri spolnosti,

• občutek nestabilnosti trupa,

• bolečine v križu ali kolkih,

• težave z odvajanjem.

Ni dobro čakati več let, da se težave “same uredijo”. Nekatere se res umirijo, druge pa se lahko utrdijo v kronični vzorec.

Medenično dno pri moških

Tudi moški imajo medenično dno. Pri njih sodeluje pri zadrževanju urina in blata, podpori medeničnim organom, spolni funkciji in stabilnosti trupa.

Težave se lahko pojavijo:

• po operaciji prostate,

• pri kronični medenični bolečini,

• pri težavah z uriniranjem,

• pri kapljanju urina po uriniranju,

• pri bolečinah v presredku,

• pri zaprtju,

• pri težavah z nadzorom vetrov ali blata.

Pri moških je pomembno, da se o teh težavah govori brez sramu. Uhajanje urina, medenična bolečina ali težave po operaciji prostate niso znak osebnega neuspeha, ampak zdravstvena težava, ki jo je pogosto mogoče izboljšati z ustrezno obravnavo.

Medenično dno in bolečina

Pri medenični bolečini pogosto ne gre samo za šibkost. Bolečina lahko povzroči zaščitno napetost mišic. Ko so mišice stalno napete, se lahko slabše prekrvavijo, postanejo občutljivejše in še dodatno vzdržujejo bolečino. Tako nastane krog: bolečina povzroči napetost, napetost poveča bolečino.

Zato je pri kronični medenični bolečini pogosto pomembno:

• zmanjšati strah pred gibanjem,

• izboljšati dihanje,

• sprostiti prekomerno napete mišice,

• umiriti živčni sistem,

• postopno vračati gibanje,

• izboljšati funkcijo kolkov, križa in trebušne stene,

• šele nato dodajati moč in obremenitev.

Manualna in osteopatska podpora

Manualna oziroma osteopatsko usmerjena obravnava lahko pri nekaterih ljudeh pomaga kot dopolnilo, posebej kadar so prisotne napetosti v križu, kolkih, trebuhu, medeničnem obroču, diafragmi ali brazgotinah. Namen takšne obravnave ni “čudežno popravljanje” medeničnega dna, ampak izboljšanje gibljivosti, zmanjšanje zaščitne napetosti in boljše sodelovanje telesnih struktur.

Pri tem je treba biti strokovno pošten. Osteopatski pristopi imajo na tem področju manj močno dokazno podlago kot specializirana fizioterapija medeničnega dna. Zato jih je smiselno predstaviti kot dopolnilno podporo, ne kot nadomestilo za ginekološko, urološko, proktološko ali fizioterapevtsko diagnostiko.

Dobra manualna obravnava mora biti varna, spoštljiva, jasno razložena in prilagojena osebi. Pri intimnih simptomih je še posebej pomembno, da ima pacient vedno možnost vprašati, zavrniti tehniko in razumeti namen obravnave.

Kaj lahko človek naredi sam?

Pri blagih težavah lahko pomagajo osnovni ukrepi:

1. Ne zadržujte diha pri naporu.
   Pri dvigovanju, vstajanju ali napenjanju poskusite izdihniti, namesto da zadržite zrak.

2. Ne napenjajte se po nepotrebnem pri odvajanju.
   Dolgotrajno potiskanje povečuje pritisk na medenično dno.

3. Uredite zaprtje.
   Vlaknine, tekočina, gibanje in pravilen položaj na stranišču lahko zmanjšajo obremenitev medeničnega dna.

4. Ne delajte Keglovih vaj na slepo.
   Če imate bolečino, napetost ali občutek zakrčenosti, najprej potrebujete oceno, ne avtomatske krepitve.

5. Učite se sprostitve.
   Medenično dno mora znati delati in popustiti. Mišica, ki je ves čas napeta, ni funkcionalno močna.

6. Postopno se vračajte v šport.
   Tek, skoki in težja vadba zahtevajo dobro koordinacijo dihanja, trupa in medeničnega dna.

Kdaj je potreben pregled pri zdravniku?

Zdravniški pregled je potreben, če se pojavijo:

• kri v urinu ali blatu,

• nenadna močna medenična, trebušna ali križna bolečina,

• vročina ali znaki okužbe,

• nenadna nezmožnost uriniranja,

• izguba nadzora nad blatom,

• odrevenelost presredka,

• slabša moč nog ali motnje hoje,

• nepojasnjena krvavitev iz nožnice,

• izrazito poslabšanje po porodu ali operaciji,

• močna bolečina v modih,

• hitro napredujoč občutek izpadanja oziroma prolapsa,

• nepojasnjena izguba telesne teže.

Pri teh znakih ne gre najprej za vadbo, ampak za ustrezno medicinsko oceno.

*

Medenično dno je pomemben del telesnega sistema, ki sodeluje pri zadrževanju urina in blata, podpori organom, spolni funkciji, stabilnosti trupa in dihanju. Težave se lahko kažejo kot uhajanje urina, bolečina, občutek pritiska, zaprtje, spolna bolečina ali težave po porodu oziroma operaciji.

Najpomembnejše sporočilo je: medeničnega dna ne smemo razumeti preveč poenostavljeno. Ni vedno šibko. Včasih je preveč napeto, slabo koordinirano ali preobremenjeno. Zato rešitev ni vedno samo krepitev. Prava obravnava mora upoštevati moč, sprostitev, dihanje, držo, gibanje, bolečino in vsakodnevne obremenitve.

Pri vztrajnih težavah je smiselna strokovna ocena. Pravilno vodena fizioterapija in po potrebi varna manualna podpora lahko pomagata izboljšati funkcijo, zmanjšati simptome in človeku vrniti več zaupanja v telo.