Zakaj rama boli in kaj se v njej dogaja
Kalcinacija ramena: kaj pomeni, zakaj boli in kako se lahko rešuje
Kalcinacija ramena pomeni, da se v tetivah rotatorne manšete naberejo kalcijeve obloge. Najpogosteje je prizadeta tetiva mišice supraspinatus, ki sodeluje pri dvigu roke. Kalcinacija ni isto kot »obraba kosti« in ni nujno nevarna. Težava nastane takrat, ko obloga draži tetivo, poveča pritisk v tkivu ali zmoti normalno drsenje rame pod lopatico. Takrat se pojavi bolečina, pogosto zelo močna.
Najpogostejši znaki so bolečina pri dvigu roke, bolečina ponoči, težave pri oblačenju, seganju nazaj, dviganju predmetov ali delu nad glavo. Včasih človek roko komaj premakne, čeprav ni prišlo do poškodbe. Kalcinacija se pogosteje pojavlja med 30. in 60. letom, vzrok pa ni vedno jasen. Pri nekaterih ljudeh kalcinat sploh ne boli, pri drugih pa povzroči zelo hude težave.
Diagnoza se najpogosteje potrdi z ultrazvokom ali rentgenskim slikanjem. Samo po občutku bolečine ni mogoče zanesljivo vedeti, ali gre res za kalcinacijo, ker podobno lahko bolijo tudi vnetje burze, utesnitev rame, natrganina tetive, zamrznjena rama ali težave vratne hrbtenice. Zato je pri močnejši, dolgotrajni ali nočni bolečini smiselna strokovna ocena.
Zdravljenje je običajno postopno. Najprej se pogosto svetuje razbremenitev provokativnih gibov, zdravila proti bolečini, ohranjanje nežnega gibanja in fizioterapevtske vaje. Pomembno je: rame ne smemo popolnoma »zakleniti«, ker lahko postane še bolj toga. Hkrati pa ni pametno delati skozi močno bolečino, posebej pri gibih nad glavo. Cilj začetne faze je umiriti bolečino in postopno povrniti gibljivost.
Medico Ars manualne terapevtske tehnike
Pri obravnavi rame je zelo pomembno razumeti, da rama ne deluje sama. Roka, lopatica, ključnica, vratna hrbtenica, prsni koš in drža celotnega telesa sodelujejo kot en gibalni sistem. Če lopatica ne drsi dobro, če je vrat omejen ali če prsni koš ne dopušča normalnega gibanja, se lahko rama pri vsakem dvigu dodatno utesnjuje. Zato imajo lahko smisel tudi različne manualne terapevtske tehnike, ki niso invazivne: mobilizacija sklepa, sproščanje mehkih tkiv, tehnike za lopatico, vrat, prsni koš in učenje boljšega gibalnega vzorca. Njihov namen ni »raztopiti kalcinata z rokami«, ampak izboljšati biomehaniko, povečati gibljivost in s tem zmanjšati bolečinsko obremenitev.
Če bolečina vztraja, obstajajo tudi minimalno invazivni medicinski postopki. Eden je ultrazvočno vodena lavaža oziroma barbotage: zdravnik pod ultrazvokom z iglo vstopi v kalcinat, ga mehansko razbije in ga poskuša izprati s fiziološko raztopino. Postopek je manj invaziven kot operacija, običajno ne zahteva splošne anestezije, a ni primeren za vse in ima svoja tveganja. (healthonline.washington.edu)
Operacija je navadno zadnja možnost, kadar bolečina ostaja zelo huda ali se stanje kljub ustrezni konservativni obravnavi ne izboljša. Pri večini ljudi je smiselno začeti premišljeno: potrditi diagnozo, umiriti bolečino, preveriti gibljivost rame, lopatice in vratu ter šele nato razmišljati o bolj invazivnih rešitvah. Kalcinacija je lahko majhna slika na rentgenu – težava pa je pogosto celoten način gibanja rame.
