Bolečina v rami in zmanjšana gibljivost
Kratek priročnik za razumevanje težave
Rama je najbolj gibljiv sklep v telesu. Zaradi te gibljivosti pa je tudi zelo občutljiva. Pri bolečini v rami težava pogosto ni samo v enem sklepu ali eni mišici. Na gibanje rame vplivajo tudi lopatica, vratna hrbtenica, ključnica, prsni koš, drža telesa in način, kako vsak dan uporabljamo roko.
Zato se bolečina v rami pogosto pokaže pri povsem običajnih opravilih: ko dvignemo roko, se oblačimo, zapenjamo modrček, segamo po predmetih na polici, vozimo avto, delamo za računalnikom ali ponoči ležimo na boleči strani.
Najpogostejše težave z ramo
Pri odraslih so pogoste težave z rotatorno manšeto. To je skupina mišic in kit, ki stabilizirajo ramo ter omogočajo dvigovanje in obračanje roke. Ko so te strukture preobremenjene, razdražene ali oslabljene, se lahko pojavi bolečina pri dvigu roke, občutek zategovanja, slabša moč ali bolečina ponoči.
Pogosta je tudi utesnitev v ramenu. Pri tem se tkiva med gibanjem dražijo, ker rama, lopatica in vrat ne sodelujejo optimalno. Oseba pogosto reče: »Do tukaj gre, potem pa zaboli.« Bolečina je lahko ostra, pekoča ali globoka.
Druga znana težava je zamrznjena rama. Pri njej se gibljivost postopno zmanjšuje. Roka ne gre več normalno gor, nazaj ali stran od telesa. Težko je oblačenje, umivanje las ali seganje za hrbet. Pri zamrznjeni rami ni prisotna samo bolečina, ampak tudi dejanska togost ramenskega sklepa.
Bolečino lahko povzročajo tudi kalcinacije, artroza, stare poškodbe, mišična prenapetost, delo nad glavo, dolgotrajno sedenje, nepravilna obremenitev ali prenesena bolečina iz vratu.
Zakaj rama boli, če ni nujno nič “strgano”?
Veliko ljudi se ob bolečini v rami ustraši, da je nekaj resno poškodovano. Včasih je to res, pogosto pa bolečina nastane zato, ker se gibanje postopno spremeni.
Telo začne ramo varovati. Mišice se napnejo. Lopatica se ne premika več tekoče. Vrat in prsni koš postaneta toga. Roka se začne dvigovati po drugačni poti. Zaradi tega se določena tkiva preobremenijo, bolečina pa se lahko stopnjuje.
Preprosto povedano: rama pogosto ne boli samo zato, ker je nekaj »pokvarjeno«, ampak zato, ker se je celoten gibalni vzorec porušil.
Kaj pri rami opazuje manualni terapevt?
Manualni terapevt ne postavlja zdravniške diagnoze in ne nadomešča ortopeda. Lahko pa zelo koristno oceni funkcionalni del težave.Pri obravnavi rame je smiselno preveriti:
kako visoko lahko dvignete roko,
ali je gib omejen zaradi bolečine ali togosti,
kako se premika lopatica,
ali vrat omejuje gibanje,
ali je prsni koš tog,
ali sta leva in desna stran telesa simetrični,
kje telo kompenzira gibanje,
kateri gibi bolečino povečajo in kateri jo zmanjšajo.
Tak pregled pomaga razumeti ali je rama predvsem preobremenjena, toga, zaščitno napeta ali gibalno neusklajena.
Kdaj je potrebna zdravniška obravnava?
Pri nekaterih znakih ni smiselno čakati ali iskati samo manualne terapevtske obravnave. Zdravniški pregled je potreben, če je bolečina nastala po padcu ali poškodbi, če je rama deformirana, če roke nenadoma ne morete dvigniti, če imate močno oteklino, vročino, nenadno šibkost roke, mravljinčenje, bolečino v prsih, težko dihanje ali druge nenavadne simptome.V teh primerih je treba najprej izključiti resnejša stanja.
Kaj je cilj manualne terapevtske obravnave?
Cilj manualne obravnave ni “na silo razmigati” boleče rame. Cilj je najprej razumeti, zakaj se rama ne giblje dobro.
Pri funkcionalnih težavah z ramo se obravnava pogosto usmeri v sproščanje preobremenjenih tkiv, izboljšanje gibanja lopatice, vratu in prsnega koša ter postopno vračanje bolj naravnega gibanja roke. Ko se gibanje izboljša, se bolečina pri mnogih ljudeh zmanjša, ker tkiva niso več ves čas pod enako neugodno obremenitvijo.
Pomembno je tudi, da oseba dobi občutek varnosti: da razume, kateri gibi so dovoljeni, česa naj se začasno izogiba in kako naj ramo postopno uporablja.
Kaj lahko naredite sami?
Pri boleči rami se običajno ne splača popolnoma mirovati več tednov. Prav tako ni pametno bolečine ignorirati in roko na silo obremenjevati.Najbolj smiselno je:
opazovati, kateri gibi sprožijo bolečino,
izogibati se ponavljajočemu delu nad glavo,
ne spati neposredno na boleči rami,
ohranjati nežno gibanje v obsegu, ki ne poslabša stanja,
pravočasno poiskati strokovno oceno, če se gibljivost zmanjšuje ali bolečina traja.
*
Bolečina v rami ni vedno znak hude poškodbe, je pa znak, da gibanje ni več optimalno. Čim dlje rama ostaja boleča, toga in zaščitno napeta, tem bolj se lahko telo navadi napačnega vzorca.
Zato je pri bolečini v rami smiselno ukrepati pravočasno: najprej razumeti vzrok težave, preveriti gibanje rame, lopatice, vratu in prsnega koša ter nato postopno vzpostavljati boljše, varnejše in manj boleče gibanje.
