Hallux Valgus:
razumevanje in terapevtski pristopi

Hallux valgus, v slovenskem prostoru znan kot ukrivljen palec na nogi, je ena najpogostejših deformacij sprednjega stopala. Značilna je postopna lateralna deviacija palca proti ostalim prstom ter medialno izbočenje sklepa, ki ga pogosto spremlja boleča in vneta izboklina. Prevalenca stanja je visoka, saj prizadene skoraj tretjino odrasle populacije, z večjo pogostostjo pri ženskah.

Čeprav se pogosto začne kot estetska nevšečnost, hallux valgus sčasoma privede do pomembnih biomehanskih sprememb: bolečin v stopalu, zmanjšane stabilnosti, nastanka otiščancev, sprememb drže in celo sekundarnih težav v kolenih, kolkih in hrbtenici. Zato ga je treba razumeti ne le kot lokalno deformacijo, temveč kot kompleksno motnjo telesne simetrije in gibanja.

Anatomija in biomehanika deformacije

Prvi metatarzofalangealni (MTP) sklep povezuje prvo stopalnico s falango palca in je ključen za stabilnost sprednjega stopala. Pri hallux valgusu pride do:

• medialnega premika prve metatarzalne kosti,

• lateralne deviacije palca proti drugim prstom,

• rotacije in pronacije palca,

• pogosto tudi sekundarnih sprememb v tetivah in fascijah.

Deformacija povzroči porušenje biomehanske osi sprednjega stopala, kar spremeni razporeditev sil med hojo. Posledično pride do večjih obremenitev metatarzalnih glavic in do nastanka bolečih otiščancev. Neravnovesje fascialnih linij, kot jih opisuje Myers v konceptu Anatomy Trains, pomeni, da hallux valgus ni izolirana težava, ampak vpliva na celotno telesno geometrijo.

Etiologija in dejavniki tveganja

Hallux valgus je multifaktorska motnja, pri kateri se prepletajo dedni, biomehanski in okoljski vplivi.

• Genetska predispozicija: močan dejavnik, saj se deformacija pogosto pojavlja v družinah.

• Spol: ženske so prizadete trikrat pogosteje kot moški, kar je deloma povezano z obutvijo in ligamentno ohlapnostjo.

• Neprimerna obutev: ozki čevlji in visoke pete spremenijo obremenitve v sprednjem stopalu.

• Prekomerna telesna masa: povečuje mehansko obremenitev sklepa.

• Plosko stopalo ali visok lok: biomehanske nepravilnosti, ki vplivajo na razporeditev sil.

• Degenerativne spremembe: artritis in obraba hrustanca.

• Sistemske bolezni: protin, revmatoidni artritis in diabetes.

• Stres in psihosocialni dejavniki: dolgotrajna napetost povečuje mišični tonus in spreminja gibalne vzorce (Porges).

Klinična slika in simptomi

Hallux valgus se kaže postopoma. Najprej z blagim odklonom palca, ki sprva ne povzroča bolečin, nato pa z vedno izrazitejšo deformacijo in spremljajočimi simptomi:

• vidna bunionska izboklina, ki se pogosto vname,

• bolečina v prednjem delu stopala, hujša po dolgotrajnem stanju ali hoji,

• občutek trenja in pekoče bolečine v obutvi,

• nastanek otiščancev in žuljev,

• sekundarne spremembe: kladivast prst drugega prsta, metatarzalgija, bolečine v kolenu ali križu zaradi spremembe hoje.

V napredovali fazi bolečina postane stalna, obutev pa težko prilagodljiva.

Diagnostika pri dr. med.

• Klinični pregled: vizualna ocena deformacije in ocena bolečine ob palpaciji.

• Radiološka diagnostika: rentgensko slikanje omogoča merjenje hallux valgus kota (HVA) in intermetatarzalnega kota (IMA).

• Stopnje deformacije:blaga (HVA < 20°),zmerna (20–40°),huda (> 40°).

• Diferencialna diagnoza: protin, artritis, bursitis, metatarzalgija.

Celostni konzervativni pristopi

Manualna terapija in korekcija telesne geometrije

Manualna terapija, ki temelji na konceptu Anatomy Trains (Myers) in na konceptu Importance of Symmetry (Pennington) se izkaže kot učinkovita pri odpravljanju neravnovesij, ki povzročajo hallux valgus:

• sprostitev fascialnih linij, ki vlečejo palec iz osi,

• korekcija telesne simetrije (Pennington),

• izboljšanje biomehanike hoje in razbremenitev buniona,

• preprečevanje napredovanja deformacije.

Prilagoditve obutve

• širša obutev z mehko notranjostjo (bosonoga obutev),

• izogibanje ozkim konicam in visokim petam,

• zaščitne blazinice za zmanjšanje pritiska.

Vaje za krepitev stopala

• raztezanje prstov in plantarne fascije,

• vaje z žogico,

• krepitve intrinzičnih mišic stopala,

• proprioceptivne vaje za ravnotežje.

Ortotike in vložki

Lahko začasno razbremenijo pritiske, vendar brez celostne korekcije geometrije telesa ne ustavijo napredovanja.

Farmakološka podpora

Nesteroidna protivnetna zdravila (NSAID) za obvladovanje bolečine in vnetja.

Kirurški pristopi

Kirurgija pride v poštev pri hudih deformacijah in neuspehu konzervativnega zdravljenja. Uporabljajo se različne metode:

• osteotomije (rezanje in korekcija kosti),

• eksostektomija (odstranitev buniona),

• artrodeza (fiksacija sklepa pri hudih artrotičnih spremembah).

Čeprav kirurški posegi lahko zmanjšajo bolečino in izboljšajo poravnavo, so povezani s tveganjem recidiva, brazgotin in dolgotrajne rehabilitacije.

Zakaj simptomatske rešitve niso dolgoročne

• Mazila: ponujajo zgolj površinsko olajšanje brez vpliva na deformacijo.

• Lokalna masaža buniona: pogosto poveča draženje in vnetje; ustreznejša je posredna manualna terapija preko fascialnih linij.

• Izolirani vložki: lajšajo simptome, a ne vplivajo na biomehanske vzroke deformacije.

Pomen življenjskega sloga: prehrana, hidracija in obvladovanje stresa

Protivnetna prehrana: omega-3 maščobe, zelenolistna zelenjava, oreščki in semena pomagajo zmanjšati vnetja. Hidracija: zagotavlja elastičnost fascij in boljšo sklepno mobilnost.

Stres: povečuje mišično napetost in bolečinsko občutljivost. Narava, sprostitvene tehnike in hoja bosonoga po mehkih površinah dokazano zmanjšujejo stres (Porges).

*

Hallux valgus je kompleksna deformacija, ki presega estetski problem in vpliva na celotno telesno biomehaniko. Uspešna obravnava temelji na celostnem pristopu: korekciji telesne geometrije z manualno terapijo, ustrezni obutvi, ciljanih vajah ter obvladovanju sistemskih dejavnikov, kot so prehrana in stres. Kirurško zdravljenje ostaja možnost za napredovale primere, vendar dolgoročno največ koristi prinaša zgodnja celostna obravnava.

Literatura

• Myers, T.W. Anatomy Trains: Myofascial Meridians for Manual and Movement Therapists. 

• Pennington, G. The Importance of Symmetry.

• Porges, S.W. The Polyvagal Theory.

• Orlandini, Nataša. Utjecaj biomehaničkih značajki stopala na zdjelicu i kralježnicu.

• Kirkpatrick, J.The plantar calcaneal spur: a review of anatomy, histology, etiology and key associations.