Migrena pri odraslih - ko glavobol ni samo glavobol
Migrena je ena najpogostejših oblik ponavljajočega glavobola pri odraslih. Veliko ljudi jo še vedno razume kot “močnejši glavobol”, vendar je to preveč poenostavljeno. Migrena je nevrološka motnja, pri kateri je živčni sistem bolj občutljiv na določene notranje in zunanje dražljaje. Zato se lahko poleg bolečine pojavijo tudi slabost, občutljivost na svetlobo, občutljivost na zvok, utrujenost, motnje vida, omotica ali občutek, da telo po napadu potrebuje več časa za okrevanje.
Pri nekaterih odraslih se migrena pojavi le občasno, pri drugih pa se ponavlja pogosto in pomembno vpliva na delo, družino, spanje, gibanje in splošno kakovost življenja. Pomembno je vedeti, da migrena ni znak šibkosti, pretiravanja ali “namišljene bolečine”. Gre za resnično zdravstveno stanje, ki ga je treba razumeti celostno in obravnavati odgovorno.
Kaj je migrena?
Migrena spada med tako imenovane primarne glavobole. To pomeni, da glavobol ni nujno posledica druge bolezni, poškodbe ali vnetja, ampak je samostojna motnja delovanja živčnega sistema. Smernice NICE migreno obravnavajo kot eno glavnih vrst glavobola pri mladostnikih in odraslih, skupaj s tenzijskim glavobolom, glavobolom v rafalih in glavobolom zaradi prekomerne uporabe zdravil.
Migrena se najpogosteje kaže kot ponavljajoč napad zmerne do hude bolečine. Bolečina je lahko enostranska, utripajoča in se poslabša pri telesni aktivnosti, na primer pri hoji po stopnicah, sklanjanju ali delu. Pogosto jo spremljata slabost in občutljivost na svetlobo ali zvok. Pri nekaterih ljudeh se pojavi tudi bruhanje.
Migrena ni pri vseh enaka. Nekateri imajo napad nekaj ur, drugi tudi več dni. Nekateri pred napadom čutijo opozorilne znake, kot so utrujenost, zehanje, sprememba razpoloženja, povečana želja po določeni hrani ali občutek napetosti v vratu. Strokovni pregled o diagnostiki in vodenju migrene navaja, da se lahko pred bolečino pojavijo prodromalni simptomi, po napadu pa še utrujenost, slabša koncentracija in togost vratu.
Migrena z avro in migrena brez avre
Pri nekaterih odraslih se pojavi migrena z avro. Avra pomeni prehodne nevrološke simptome, ki se običajno pojavijo pred glavobolom ali ob začetku napada. Najpogostejša je vidna avra. Oseba lahko vidi svetleče pike, cikcakaste črte, meglenje vida ali izpad dela vidnega polja. Redkeje se pojavijo mravljinčenje, težave z govorom ali občutek šibkosti.
Večina ljudi z migreno nima avre. Takrat govorimo o migreni brez avre. Obe obliki sta lahko zelo obremenjujoči. Pomembno je, da oseba pozna svoj vzorec migrene. Če se vzorec nenadoma spremeni, če se pojavijo novi nevrološki simptomi ali če je glavobol drugačen kot običajno, je potreben zdravniški pregled.
Zakaj nastane migrena?
Vzrok migrene ni samo en. Gre za preplet živčnega sistema, žilnih in vnetnih mehanizmov, hormonskih dejavnikov, stresa, spanja, prehrane, okolja in telesnih obremenitev. Pri migreni je pomembna povečana občutljivost živčnega sistema. To pomeni, da lahko dražljaji, ki jih nekdo drug dobro prenaša, pri osebi z migreno sprožijo napad.
Pogosti sprožilci so:
pomanjkanje spanja ali preveč spanja,
stres ali popuščanje po stresu,
neredni obroki,
dehidracija,
alkohol,
hormonske spremembe,
močna svetloba,
hrup,
določeni vonji,
dolgotrajno delo za računalnikom,
napetost v vratu in ramenih,
pretirana telesna obremenitev,
vremenske spremembe.
Sprožilec ni vedno neposreden vzrok. Pogosto gre za kombinacijo več dejavnikov. Oseba lahko na primer prenese en slab spanec, vendar se napad pojavi, ko se hkrati združijo stres, neredna prehrana, premalo tekočine in dolgotrajna napetost vratu.
Migrena in vrat
Veliko odraslih z migreno poroča tudi o bolečini, togosti ali napetosti v vratu. To ne pomeni vedno, da migrena “izvira iz vratu”. Migrena je nevrološka motnja, vendar se lahko vratno-ramenski predel močno vključi v celotno sliko težav.
Fizioterapevtski pregled o migreni navaja, da naj se fizioterapevti pri osebah z migreno osredotočijo predvsem na dve področji: mišično-skeletne motnje in ravnotežno oziroma vestibularno delovanje. Drug pregled poudarja, da sta manualna terapija in vadba usmerjeni predvsem v zmanjšanje mišično-skeletne bolečine in preobčutljivosti, ravnotežna oziroma vestibularna rehabilitacija pa lahko pomaga pri funkciji in omotici.
Zato je pri odrasli osebi z migreno smiselno oceniti:
gibljivost vratu,
napetost mišic vratu, ramen in čeljusti,
držo pri delu,
dihalni vzorec,
obremenitev pri sedenju,
gibljivost prsnega koša,
ravnotežje in občutek stabilnosti,
odziv na telesni napor.
Če so prisotne napetosti, omejitve gibanja ali preobremenitve, je lahko fizioterapija koristna podpora. Vendar fizioterapija ne nadomesti nevrološke diagnostike ali zdravljenja, kadar je to potrebno.
Razlika med migreno, tenzijskim glavobolom in cervikogenim glavobolom
V praksi se različne oblike glavobolov lahko prekrivajo. Odrasla oseba ima lahko migreno, ob tem pa še tenzijski ali cervikogeni glavobol.
Tenzijski glavobol je pogosto opisan kot pritisk ali stiskanje okoli glave. Običajno je blažji do zmeren, pogosto obojestranski in ni nujno povezan s slabostjo.
Cervikogeni glavobol pomeni, da bolečina v glavi izhaja iz struktur vratu. Pri tem je pogosto prisotna omejena gibljivost vratu, bolečina se lahko sproži z določenim položajem ali gibom vratu.
Migrena pa je običajno močnejša, pogosto jo spremljajo slabost, občutljivost na svetlobo ali zvok, lahko tudi avra in izrazita utrujenost po napadu.
Razlikovanje je pomembno zato, ker se obravnava razlikuje. Pri cervikogenem glavobolu ima lahko manualna terapija vratu pomembnejšo neposredno vlogo. Pri migreni pa je manualna obravnava bolj podporna, predvsem kadar so prisotne dodatne mišično-skeletne težave.
Kdaj je glavobol lahko nevaren?
Večina migren ni nevarna, so pa lahko zelo neprijetne in izčrpavajoče. Kljub temu obstajajo opozorilni znaki, pri katerih glavobola ne smemo obravnavati kot običajno migreno.
Zdravniško pomoč je treba poiskati, kadar se pojavi:
nenaden, izredno močan glavobol,
“najhujši glavobol v življenju”,
glavobol po poškodbi glave,
glavobol z vročino ali otrdelim vratom,
motnje govora,
šibkost roke ali noge,
motnje zavesti,
zmedenost,
nov glavobol po 50. letu,
glavobol, ki se hitro slabša,
glavobol, ki je drugačen od običajnega vzorca,
nova ali nenavadna avra,
glavobol pri osebi z rakom, imunsko oslabelostjo ali resno sistemsko boleznijo.
NICE pri oceni glavobola posebej opozarja na nove, hude ali nepričakovane glavobole, napredujoče oziroma vztrajne glavobole in glavobole, ki so se izrazito spremenili. Strokovni pregled “Diagnosis and management of migraine in ten steps” kot rdeče zastavice navaja tudi nenaden glavobol, atipično avro, poškodbo glave, nepojasnjeno vročino, motnje spomina in žariščne nevrološke znake.
Pri takih znakih je najprej potrebna medicinska ocena.
Kako se migrena diagnosticira?
Migrena se najpogosteje diagnosticira na podlagi pogovora, opisa simptomov in kliničnega pregleda. Zdravnika zanimajo pogostost napadov, trajanje, značaj bolečine, spremljajoči simptomi, sprožilci, zdravila, družinska obremenjenost in morebitni opozorilni znaki.
Pri jasni in tipični migreni slikovne preiskave pogosto niso potrebne. Pri sumu na sekundarni glavobol pa se lahko zdravnik odloči za dodatne preiskave. Britanske smernice za slikanje pri glavobolu navajajo, da slikanje ni indicirano pri jasni, nezapleteni migreni brez rdečih zastavic in z normalnim nevrološkim pregledom.
Zelo uporabno orodje je dnevnik glavobolov. Vanj oseba zapisuje:
kdaj se je glavobol pojavil,
koliko časa je trajal,
kako močna je bila bolečina,
kje je bolela glava,
ali je bila prisotna slabost,
ali je bila prisotna občutljivost na svetlobo ali zvok,
katera zdravila je vzela,
ali je zdravilo pomagalo,
koliko je spala,
kakšen je bil stres,
ali je bil prisoten menstrualni cikel,
kaj je jedla in pila,
ali je bila prisotna napetost v vratu.
Dnevnik ni namenjen perfekcionizmu, ampak prepoznavanju vzorcev. Že nekaj tednov zapisovanja lahko pokaže, kateri dejavniki se ponavljajo.
Zdravljenje migrene
Zdravljenje migrene je lahko akutno in preventivno.
Akutno zdravljenje pomeni ukrepanje ob napadu. Sem spadajo zdravila proti bolečini, zdravila proti slabosti in specifična zdravila za migreno, če jih predpiše zdravnik. Pomembno je, da oseba zdravil ne uporablja prepogosto, ker lahko prekomerna uporaba zdravil povzroči dodatno težavo: glavobol zaradi prekomerne uporabe zdravil.
Preventivno zdravljenje pride v poštev, kadar so napadi pogosti, zelo hudi ali pomembno zmanjšujejo kakovost življenja. O tem odloča zdravnik. Preventiva lahko vključuje zdravila, spremembe življenjskega sloga, urejanje spanja, redno gibanje, zmanjšanje sprožilcev in boljše obvladovanje stresa.
NICE smernice pokrivajo diagnostiko in zdravljenje migrene z avro, menstrualno povezane migrene in glavobola zaradi prekomerne uporabe zdravil pri odraslih in mladostnikih.
Vloga fizioterapije pri migreni
Fizioterapija pri migreni ni čudežna rešitev in ni nadomestilo za zdravnika. Ima pa lahko pomembno podporno vlogo, posebej pri odraslih, ki imajo ob migreni še napetost v vratu, bolečine v ramenih, omejeno gibljivost, slabšo držo, težave s čeljustjo, omotico ali občutek telesne napetosti.
Fizioterapevtska obravnava lahko vključuje:
oceno gibljivosti vratu in prsnega koša,
oceno drže in delovnega položaja,
sproščanje preobremenjenih mišic,
nežne manualne tehnike,
vaje za globoke mišice vratu,
vaje za ramenski obroč,
dihalne vaje,
postopno aerobno vadbo,
edukacijo o sprožilcih,
vaje za ravnotežje pri omotici,
učenje samopomoči ob začetku napada.
Pri migreni je pomembno, da obravnava ni agresivna. Preveč močna manualna terapija, prehitro stopnjevanje vaj ali prevelika intenzivnost lahko pri občutljivem živčnem sistemu sproži poslabšanje. Zato mora biti pristop postopen, individualen in prilagojen odzivu osebe.
Terapevtska vadba
Redna telesna dejavnost lahko pri nekaterih odraslih z migreno pomaga zmanjševati pogostost ali intenzivnost napadov, izboljša spanec, stresno odpornost in splošno počutje. Vendar mora biti vadba pravilno dozirana.
Primeren začetek je lahko:
hoja,
sobno kolo,
lahka aerobna vadba,
nežne vaje za vrat in ramena,
vaje za stabilizacijo trupa,
raztezanje brez pretiravanja,
dihalne vaje.
Pomembno pravilo je: najprej rednost, nato intenzivnost. Oseba, ki ima pogoste migrene, ne potrebuje takoj zahtevnega programa. Pogosto potrebuje varen, enostaven in ponovljiv načrt.
Praktičen primer začetka:
10–20 minut hoje 3- do 4-krat tedensko,
lahke vaje za vrat in ramena,
kratke pavze med delom za računalnikom,
spremljanje odziva po vadbi,
postopno povečevanje obremenitve.
Če vadba sproži glavobol, to ne pomeni, da je vadba slaba. Lahko pomeni, da je bila preintenzivna, predolga, izvedena ob nepravem času ali brez ustrezne priprave.
Manualna in osteopatska obravnava
Manualna in osteopatska obravnava lahko pri nekaterih odraslih z migreno pomaga predvsem takrat, ko so prisotne spremljajoče težave v mišicah, sklepih, fascijah, čeljusti, prsnem košu ali dihanju. Namen ni “popraviti migreno” kot nevrološko bolezen, ampak zmanjšati telesne dejavnike, ki lahko dodatno obremenjujejo živčni sistem.
Osteopatske raziskave pri glavobolih in migreni kažejo nekaj obetavnih rezultatov, vendar dokazi še niso dovolj močni, da bi osteopatsko obravnavo predstavljali kot samostojno zdravljenje migrene. Sistematični pregled iz leta 2017 je ugotovil preliminarno nizko raven dokazov za osteopatsko manipulativno zdravljenje pri glavobolih in poudaril potrebo po bolj kakovostnih raziskavah. Pregled iz leta 2022 navaja možne koristi osteopatske manipulativne terapije pri zmanjšanju pogostosti, intenzivnosti in trajanja tenzijskih glavobolov in migren, vendar prav tako poudarja potrebo po dodatnih raziskavah.
Zato je najbolj poštena razlaga:
Manualna oziroma osteopatska obravnava je lahko koristna podpora pri odraslih z migreno, posebej kadar so prisotne napetosti vratu, čeljusti, ramen, omejena gibljivost, stresna telesna napetost ali omotica. Ni pa nadomestilo za zdravniško diagnostiko, zdravila ali nevrološko obravnavo, kadar so ti potrebni.
Migrena, stres in živčni sistem
Stres ni “vzrok za vse”, pri migreni pa ima pogosto pomembno vlogo. Dolgotrajna napetost lahko poveča občutljivost živčnega sistema, vpliva na spanje, dihanje, držo, mišično napetost, prehranjevanje in regeneracijo. Zato se migrena pri nekaterih ljudeh ne pojavi sredi največjega stresa, ampak šele potem, ko stres popusti. To imenujemo tudi napad ob sprostitvi po obremenitvi.
Pri podporni obravnavi so zato koristni:
Pri osebah z migreno je pogosto koristno vprašanje: “Kaj moj živčni sistem trenutno preveč obremenjuje?” Odgovor ni vedno samo psihološki. Lahko gre za kombinacijo spanja, hormonov, svetlobe, zaslonov, mišične napetosti, hrane, premalo gibanja ali preveč obveznosti.
Kaj lahko oseba naredi sama?
Oseba z migreno lahko veliko naredi z rednim opazovanjem in osnovno telesno higieno. To ne pomeni, da je sama kriva za migrene. Pomeni pa, da lahko z določenimi navadami zmanjša obremenitev živčnega sistema.
Koristni ukrepi so:
redna ura spanja,
dovolj tekočine,
redni obroki,
omejevanje alkohola,
zmerna telesna dejavnost,
odmori pri delu za računalnikom,
zmanjšanje močne svetlobe, kadar je to sprožilec,
uporaba sončnih očal pri močni svetlobi,
sproščanje čeljusti,
nežne vaje za vrat,
dnevnik glavobolov,
pravočasno jemanje predpisanih zdravil,
posvet z zdravnikom pri pogostih napadih.
Dobro je tudi, da oseba ne čaka predolgo, če se migrene ponavljajo. Pogosti glavoboli niso nekaj, kar je treba samo “potrpeti”. Prej ko oseba razume svoj vzorec, lažje najde ustrezno kombinacijo zdravljenja, samopomoči in podporne obravnave.
Kdaj je smiselna fizioterapevtska/manualna obravnava?
Fizioterapevtska ali manualna obravnava je posebej smiselna, kadar odrasla oseba z migreno opaža:
pogoste napetosti v vratu,
bolečine v zatilju,
omejeno obračanje glave,
bolečino med lopaticami,
težave s čeljustjo,
stiskanje zob,
plitko dihanje,
občutek napetosti v ramenih,
omotico,
slabše ravnotežje,
poslabšanje pri delu za računalnikom,
občutek, da se migrena povezuje s telesno napetostjo.
Cilj obravnave ni obljuba, da migrene ne bo več. Cilj je zmanjšati tiste telesne in funkcionalne dejavnike, ki lahko prispevajo k večji občutljivosti in slabši kakovosti življenja.
*
Migrena pri odraslih je več kot navaden glavobol. Je nevrološka motnja, ki lahko vpliva na delo, družino, počitek, gibanje in vsakdanje življenje. Pri obravnavi je pomembno razlikovati med običajnim migrenskim vzorcem in opozorilnimi znaki, ki zahtevajo zdravniško oceno.
Zdravljenje migrene je pogosto najuspešnejše, kadar je celostno. To lahko vključuje zdravniško obravnavo, ustrezna zdravila, dnevnik glavobolov, urejanje spanja, redno gibanje, zmanjšanje sprožilcev in podporno fizioterapevtsko ali manualno obravnavo. Fizioterapija in osteopatsko usmerjeni manualni pristopi lahko pomagajo predvsem pri napetosti vratu, ramen, čeljusti, drži, dihanju, ravnotežju in telesni regulaciji. Pri tem pa moramo ostati strokovno pošteni: migrene ne obravnavamo kot preproste mehanske težave, ampak kot kompleksno nevrološko stanje, pri katerem je telo smiselno podpreti na več ravneh.
