Bolečina glave ali obraza

Bolečina glave in obraza - ko se prepletajo vrat, čeljust, mišice in živčni sistem

Bolečina glave in obraza je pogosta težava, vendar ni vedno preprosta. Včasih gre za običajen tenzijski glavobol, drugič za težavo v vratni hrbtenici, čeljustnem sklepu, zobeh, sinusih ali živčnem sistemu. Zato pri takšni bolečini ni dovolj vprašanje: »Kje boli?« Pomembnejše vprašanje je: od kod bolečina prihaja in kaj jo sproža.

Pri nekaterih ljudeh se bolečina začne v zatilju in se širi proti sencam, čelu ali očem. Pri drugih je bolečina izrazita v čeljusti, okoli ušesa, v licu ali ob zobeh. Lahko je topa, tiščeča, zbadajoča, pekoča ali podobna električnemu sunku. Prav opis bolečine pogosto pomaga ločiti mišično-skeletne težave od nevroloških, zobnih ali drugih vzrokov.

Fizioterapija, manualna terapija in osteopatsko usmerjena obravnava lahko pomagajo predvsem takrat, ko so v ozadju mišična napetost, zmanjšana gibljivost vratu, težave s čeljustnim sklepom, drža, stresno stiskanje zob ali preobremenitev mišic obraza in vratu. Kadar pa so prisotni opozorilni znaki, je najprej potrebna zdravniška obravnava.

Kaj vse lahko povzroča bolečino glave in obraza?

Bolečina glave in obraza ima lahko več izvorov. Pogosto se vzroki tudi prepletajo. Glavni možni izvori so:

• vratna hrbtenica,

• mišice zatilja, vratu, ramen in obraza,

• čeljustni sklep,

• žvečne mišice,

• zobje in dlesni,

• sinusi,

• uho,

• trigeminalni živec,

• migrena ali druge oblike glavobola,

• redkeje resnejša bolezenska stanja.

Fizioterapevtski vir ChoosePT navaja, da glavoboli lahko vključujejo cervikogene glavobole, migreno, glavobole v povezavi z živci, obrazno bolečino in tudi sekundarne glavobole zaradi drugih bolezni, kot so okužbe, težave s sinusi ali redkeje resnejša obolenja.

Zato je pri obravnavi pomembno, da terapevt ne gleda samo mesta bolečine, ampak preveri celoten funkcionalni sistem: glavo, vrat, ramenski obroč, čeljust, dihanje, držo, gibanje in obremenitve v vsakdanjem življenju.

Vratna hrbtenica in glavobol

Eden pogostih mišično-skeletnih vzrokov za glavobol je vratna hrbtenica. Tak glavobol imenujemo cervikogeni glavobol. To pomeni, da bolečina izhaja iz struktur v vratu, človek pa jo lahko čuti kot glavobol.

Physio-pedia opisuje cervikogeni glavobol kot preneseno bolečino, ki nastane zaradi draženja struktur v zgornjem delu vratne hrbtenice, predvsem na področju živčnih povezav C1, C2 in C3.

Pri cervikogenem glavobolu je pogosto prisotno:

• bolečina v zatilju,

• širjenje bolečine proti temenu, sencam ali očesu,

• slabša gibljivost vratu,

• občutek zategnjenosti v vratu,

• bolečina pri obračanju glave,

• povezava z dolgotrajnim sedenjem, vožnjo ali delom za računalnikom,

• poslabšanje pri določenih položajih glave.

Tak glavobol je pogosto enostranski, čeprav ni nujno. Lahko je povezan tudi z bolečino med lopaticami, napetostjo ramen ali občutkom teže v glavi.

Pri takšnih težavah fizioterapevt ali manualni terapevt običajno preveri gibljivost vratu, mišično napetost, držo, dihalni vzorec, položaj glave glede na trup in morebitno preobremenitev zgornjega dela telesa.

Tenzijski glavobol

Tenzijski glavobol je ena najpogostejših oblik glavobola. Pogosto ga ljudje opišejo kot občutek obroča, pritiska ali stiskanja okoli glave. Bolečina je običajno topa, tiščeča in manj ostra kot pri migreni ali nevralgiji.

Physio-pedia navaja, da je tenzijski glavobol najpogostejša oblika benignega glavobola in lahko vpliva na delo, šolo ter vsakdanje življenje.

Pogosti sprožilci so:

• stres,

• dolgotrajno sedenje,

• napetost v vratu in ramenih,

• premalo spanja,

• dehidracija,

• dolgotrajno gledanje v ekran,

• stiskanje čeljusti,

• pomanjkanje gibanja,

• psihična preobremenitev.

Pri tenzijskem glavobolu je smiselno preveriti napetost mišic zatilja, trapezastih mišic, mišic ob lopaticah, žvečnih mišic in čeljusti. Pogosto ne gre samo za »glavo«, ampak za odziv celotnega živčno-mišičnega sistema na dolgotrajno napetost.

Čeljustni sklep, TMJ in obrazna bolečina

Zelo pomemben, pogosto spregledan vzrok bolečine glave in obraza je čeljustni sklep. Strokovno govorimo o temporomandibularnem sklepu oziroma TMJ. Kadar so prisotne težave v tem področju, govorimo o temporomandibularnih motnjah, krajše TMD.

NHS pri TMD opisuje bolečino okoli čeljusti, ušesa in senc, pokanje ali škrtanje pri premikanju čeljusti, glavobol v predelu senc, težave pri odpiranju ust in občutek zaklepanja čeljusti.

TMD se lahko kaže kot:

• bolečina v čeljusti,

• bolečina pred ušesom,

• glavobol v sencah,

• bolečina v obrazu,

• pokanje v čeljusti,

• preskakovanje sklepa,

• težko odpiranje ust,

• bolečina pri žvečenju,

• občutek utrujenih žvečnih mišic,

• stiskanje ali škrtanje z zobmi,

• bolečina v vratu.

ChoosePT navaja, da je pri TMD priporočena konservativna obravnava, kamor spada tudi fizioterapija. Fizioterapevti uporabljajo z dokazi podprt pristop za oceno in obravnavo TMD, cilj pa je zmanjšanje simptomov in izboljšanje funkcije.

To pomeni, da pri bolečini obraza ni smiselno gledati samo zob ali samo glave. Treba je preveriti tudi čeljustni sklep, žvečne mišice, vrat in način, kako človek uporablja čeljust pri govoru, žvečenju, zehanju ali stresnem stiskanju zob.

Povezava med čeljustjo, vratom in glavo

Čeljust, vrat in glava delujejo kot povezan sistem. Položaj glave vpliva na vratne mišice. Vratne mišice vplivajo na položaj spodnje čeljusti. Stres vpliva na stiskanje zob. Stiskanje zob vpliva na žvečne mišice, te pa lahko povzročajo bolečino v sencah, obrazu in okoli ušesa.

Zato se pri nekaterih ljudeh pojavi kombinacija:

• bolečina v vratu,

• glavobol,

• bolečina v sencah,

• občutek pritiska v obrazu,

• bolečina pri žvečenju,

• napetost v ramenih,

• utrujenost čeljusti,

• škrtanje z zobmi ponoči.

Takšna slika pogosto ni nevarna, je pa lahko zelo neprijetna in dolgotrajna. Običajno zahteva celostni pristop: razbremenitev čeljusti, obravnavo vratu, sproščanje žvečnih mišic, učenje pravilnega počitka čeljusti, vaje in spremembo navad.

Trigeminalna nevralgija - ko bolečina ni mišična

Posebno pozornost zahteva obrazna bolečina, ki je zelo močna, kratka, sunkovita in podobna električnemu udaru. Takšna bolečina lahko kaže na trigeminalno nevralgijo.

NHS opisuje trigeminalno nevralgijo kot nenadne napade zelo močne, ostre, streljajoče obrazne bolečine, ki trajajo od nekaj sekund do približno dveh minut. Bolečina je pogosto opisana kot električni sunek.

Ta bolečina se lahko pojavi pri:

• dotiku obraza,

• umivanju obraza,

• britju,

• umivanju zob,

• žvečenju,

• govorjenju,

• hladnem vetru,

• rahlem dražljaju kože.

Trigeminalna nevralgija običajno prizadene eno stran obraza. Ker se bolečina lahko čuti v zobeh, čeljusti ali dlesnih, veliko ljudi najprej obišče zobozdravnika. NHS opozarja, da ljudje s trigeminalno nevralgijo pogosto najprej iščejo zobni vzrok bolečine.

Takšna bolečina ni tipična mišično-skeletna bolečina. Zahteva zdravniško oziroma nevrološko oceno. Manualna terapija pri tem ne sme nadomestiti diagnostike.

Zobje, sinusi in uho

Bolečina v obrazu lahko prihaja tudi iz zob, dlesni, sinusov ali ušesa. Zobna okužba, vnetje dlesni, počen zob ali nepravilnosti ugriza lahko povzročajo bolečino, ki se širi v glavo, sence, čeljust ali obraz.

Podobno lahko vnetje sinusov povzroči pritisk v predelu čela, lic, nosu in okoli oči. Bolečina se lahko poslabša pri sklanjanju. Vendar vsaka obrazna bolečina ni sinusitis. Pri dolgotrajni obrazni bolečini je zato potrebna dobra presoja.

Pri bolečini okoli ušesa je treba ločiti, ali gre za uho, čeljustni sklep ali napetost žvečnih mišic. Pogosto se TMD kaže ravno kot bolečina pred ušesom, čeprav uho samo ni nujno bolno.

Kaj lahko preveri fizioterapevt ali manualni terapevt?

Pri bolečini glave in obraza je dobra začetna ocena zelo pomembna. Fizioterapevt ali manualni terapevt lahko preveri:

• gibljivost vratne hrbtenice,

• položaj glave in ramen,

• mišično napetost v zatilju,

• napetost žvečnih mišic,

• gibanje čeljusti,

• odpiranje ust,

• bolečino pri žvečenju,

• sprožilne točke v mišicah,

• držo pri delu,

• dihalni vzorec,

• povezavo s stresom,

• povezavo z obremenitvami,

• morebitne rdeče zastavice.

ChoosePT pri glavobolih poudarja, da fizioterapevt opravi celovit pregled, da ugotovi vrsto glavobola in na tej osnovi pripravi ustrezen načrt obravnave.

To je pomembno, ker ista tehnika ni primerna za vse. Nekdo potrebuje vaje za globoke mišice vratu, drugi sproščanje čeljusti, tretji spremembo delovnega položaja, četrti pa napotitev k zdravniku ali zobozdravniku.

Kako lahko pomaga fizioterapevtska oziroma manualna obravnava?

Kadar je bolečina povezana z mišično-skeletnim sistemom, lahko obravnava vključuje:

• manualno sproščanje napetih mišic,

• nežno mobilizacijo vratne hrbtenice,

• obravnavo žvečnih mišic,

• vaje za vrat,

• vaje za čeljust,

• učenje sproščenega položaja jezika in čeljusti,

• izboljšanje drže,

• dihalne vaje,

• razbremenitev ramen,

• edukacijo o ergonomiji,

• učenje prepoznavanja sprožilcev,

• postopno vračanje v normalno gibanje.

Pri TMD fizioterapija cilja na zmanjšanje bolečine, boljšo funkcijo čeljusti, zmanjšanje mišične napetosti in izboljšanje gibljivosti. Pregled fizioterapevtskih pristopov pri TMD opisuje fizioterapijo kot del neinvazivne obravnave, ki lahko pomaga zmanjšati bolečino, funkcionalno nelagodje, mišični tonus in izboljšati gibljivost spodnje čeljusti.

Pri cervikogenem glavobolu je pogosto koristna kombinacija obravnave vratu, vaj, izboljšanja gibljivosti in zmanjšanja mišične napetosti. Pri tenzijskem glavobolu je pogosto pomemben tudi vpliv stresa, spanja, dihanja in vsakodnevnih navad.

Kaj lahko človek naredi sam?

Pri blažjih in ponavljajočih se težavah lahko pomagajo preprosti ukrepi. Ti ne nadomestijo pregleda, so pa koristna podpora.

1. Opazujte sprožilce

Zapišite, kdaj se bolečina pojavi:

• po delu za računalnikom,

• po vožnji,

• po stresnem dnevu,

• zjutraj po spanju,

• po žvečenju trde hrane,

• po pogovorih ali petju,

• ob mrazu,

• ob menstruacijskem ciklu,

• ob premalo spanja.

Vzorec pogosto pove več kot en sam simptom.

2. Razbremenite čeljust

Čeljust naj bo v mirovanju sproščena. Ustnice so lahko nežno skupaj, zobje pa naj se ne dotikajo. Jezik naj mirno počiva na nebu.

Izogibajte se:

• žvečenju žvečilnih gumijev,

• grizenju nohtov,

• stiskanju zob,

• odpiranju ust na silo,

• zelo trdi hrani,

• dolgotrajnemu žvečenju na eni strani.

3. Uredite delovni položaj

Pri dolgotrajnem sedenju naj bo zaslon v višini oči, glava naj ne bo stalno potisnjena naprej. Ramena naj bodo sproščena, komolci podprti, stopala na tleh.

Vsakih 30 do 45 minut je smiselno narediti kratek premor: vstati, obrniti glavo levo in desno, sprostiti ramena in nekajkrat mirno vdihniti.

4. Nežno razgibajte vrat

Gibi naj bodo počasni in neboleči:

• obračanje glave levo in desno,

• rahel predklon in izteg vratu,

• kroženje z rameni,

• nežno podaljšanje zatilja,

• sproščeno dihanje v spodnji del prsnega koša.

Pri vrtoglavici, močnem glavobolu, mravljinčenju, slabosti ali poslabšanju bolečine vaj ne izvajajte na silo.

5. Umirite živčni sistem

Pri mnogih ljudeh sta glavobol in obrazna bolečina povezana s stresno napetostjo. To ne pomeni, da je bolečina »samo psihična«. Pomeni pa, da živčni sistem vpliva na mišični tonus, dihanje, čeljust in zaznavanje bolečine.

Koristno je:

• počasno dihanje,

• sprehod,

• redna hidracija,

• dovolj spanja,

• omejitev ekranov zvečer,

• sproščanje ramen in čeljusti,

• zavedanje, ali čez dan stiskate zobe.

Kdaj takoj k zdravniku?

Pri glavobolu in obrazni bolečini je varnost zelo pomembna. Nekateri znaki niso primerni za čakanje ali zgolj manualno obravnavo.

Takoj poiščite zdravniško pomoč, če se pojavi:

• nenaden, najhujši glavobol v življenju,

• glavobol z motnjo govora, vida, ravnotežja ali zavesti,

• šibkost roke ali noge,

• povešen ustni kot ali sum na možgansko kap,

• glavobol po poškodbi glave ali vratu,

• vročina, otrdel vrat ali zmedenost,

• nov glavobol po 50. letu,

• bolečina v čeljusti pri žvečenju pri starejši osebi,

• nenadna izguba vida,

• obrazna bolečina kot električni sunki,

• oteklina obraza,

• zobna okužba, gnoj ali huda zobna bolečina,

• nepojasnjena zatrdlina na vratu,

• krvavitev iz nosu brez jasnega razloga,

• nepojasnjeno hujšanje,

• dolgotrajna enostranska bolečina, ki se slabša.

NICE pri oceni temporomandibularnih motenj opozarja na rdeče zastavice pri orofacialni bolečini, med njimi predhodno maligno bolezen, nevrološke simptome in progresiven ali nenaden glavobol.

Strokovni pregled o obravnavi TMD prav tako poudarja, da lahko nekatere resnejše bolezni posnemajo bolečino čeljustnega sklepa, zato je treba pri sumljivih znakih razmišljati širše in pacienta usmeriti v ustrezno zdravstveno obravnavo.

Zakaj je pomembna celostna obravnava?

Bolečina glave in obraza je pogosto posledica več dejavnikov hkrati. Nekdo ima lahko napet vrat, stiska zobe, slabo spi in dela po več ur za računalnikom. Drugi ima težavo s čeljustnim sklepom, ki se kaže kot glavobol v sencah. Tretji ima obrazno bolečino, ki v resnici prihaja iz živca ali zoba.

Zato je dobra obravnava usmerjena v iskanje vzorca:

• kdaj se bolečina pojavi,

• kaj jo poslabša,

• kaj jo olajša,

• ali je povezana z vratom,

• ali je povezana z žvečenjem,

• ali je prisotno stiskanje zob,

• ali so prisotni nevrološki znaki,

• ali so prisotni zobni ali sinusni znaki,

• ali gre za ponavljajoč, znan vzorec ali za novo, nenavadno bolečino.

Manualna terapija, fizioterapija in osteopatsko usmerjena obravnava imajo lahko pomembno mesto pri mišično-skeletnih vzrokih bolečine. Niso pa nadomestilo za zdravniško diagnostiko, kadar simptomi kažejo na resnejši vzrok.

*

Bolečina glave in obraza je lahko posledica napetosti, težav v vratu, čeljustnem sklepu, žvečnih mišicah, zobeh, sinusih ali živčnem sistemu. Pogosto gre za preplet več dejavnikov, zato je potreben celosten pogled.

Kadar so v ozadju vratna hrbtenica, mišice, drža, stresno stiskanje zob ali čeljustni sklep, lahko fizioterapevtska in manualna obravnava pomagata zmanjšati bolečino, izboljšati gibljivost in razbremeniti preobremenjene strukture. Pri obrazni bolečini, ki je nenadna, zelo močna, električna, progresivna ali povezana z nevrološkimi znaki, pa je najprej potreben zdravniški pregled.

Najbolj varna pot je strokovna ocena, ki loči med funkcionalno mišično-skeletno težavo in stanji, ki zahtevajo nadaljnjo medicinsko diagnostiko.