Bolečina v ramenu

Bolečine v ramenu - zakaj nastanejo in kako si lahko pomagamo?

Bolečina v ramenu je zelo pogosta težava. Lahko se pojavi po poškodbi, zaradi ponavljajočih gibov, dela z rokami nad glavo, dolgotrajnega sedenja, šibkih mišic ali sprememb v sklepu in kitah. Rama je eden najbolj gibljivih sklepov v telesu, zato omogoča veliko svobode gibanja, hkrati pa je zaradi te gibljivosti tudi bolj občutljiva na preobremenitve in poškodbe.

Pri večini ljudi bolečina v rami ni nevarna, je pa lahko zelo moteča. Oteži oblačenje, umivanje las, spanje na boku, dvigovanje roke, delo za računalnikom, šport ali fizično delo. Pomembno je razumeti, da bolečina ni vedno znak hude poškodbe. Pogosto pomeni, da je rama preobremenjena, zakrčena, slabše gibljiva ali da mišice in kite niso dobro pripravljene na obremenitve.

Kako je zgrajena rama?

Ramenski sklep povezuje nadlahtnico, lopatico in ključnico. Okrog sklepa so mišice, kite, vezi in sklepna ovojnica. Posebej pomembna je rotatorna manšeta. To je skupina mišic in kit, ki pomagajo držati glavico nadlahtnice v pravilnem položaju ter omogočajo nadzorovano gibanje roke.

Pri zdravem gibanju rame ne sodeluje samo ramenski sklep. Pomembni so tudi:

• lopatica,

• vratna hrbtenica,

• prsna hrbtenica,

• ključnica,

• rebra,

• mišice trupa,

• način dihanja,

• drža in vsakodnevne obremenitve.

Zato se lahko bolečina v rami pojavi tudi takrat, ko glavni vzrok ni samo v rami, ampak tudi v vratu, zgornjem delu hrbta ali v slabšem gibanju lopatice.

Najpogostejši vzroki bolečine v ramenu

1. Preobremenitev rotatorne manšete

Eden najpogostejših vzrokov bolečine v rami so težave z rotatorno manšeto. Gre za mišice in kite, ki stabilizirajo ramo. Težave nastanejo zaradi ponavljajočih gibov, dela nad glavo, nenadne preobremenitve, padca ali postopnega draženja kit.

Značilni znaki so:

• bolečina pri dvigu roke,

• bolečina pri oblačenju jakne ali majice,

• bolečina pri seganju nazaj,

• težave pri spanju na bolečem boku,

• občutek šibkosti v rami,

• bolečina na zunanji strani nadlakti.

Sodobne smernice za težave rotatorne manšete poudarjajo aktivno rehabilitacijo z vajami za nadzor gibanja, postopno krepitev in vračanje v vsakodnevne dejavnosti. Manualna terapija je lahko koristna kot pomoč pri zmanjšanju bolečine in izboljšanju gibanja, vendar običajno ni dovolj, če ni povezana z vajami.

2. Utesnitveni sindrom rame

Pri utesnitvenem sindromu se strukture v rami med določenimi gibi dražijo ali stiskajo. Bolečina se pogosto pojavi pri dvigu roke vstran ali naprej, posebej med višino ramen in nad glavo.

Pogosti sprožilci so:

• delo z rokami nad glavo,

• ponavljajoče dvigovanje,

• slaba kontrola lopatice,

• zmanjšana gibljivost prsnega koša,

• šibkost rotatorne manšete,

• pretirano napete mišice vratu in ramen.

Pomembno je, da se pri takšni bolečini obremenitev ne ukine popolnoma, temveč se jo pametno prilagodi. Rama potrebuje gibanje, vendar v pravi meri.

3. Zmrznjena rama

Zmrznjena rama oziroma adhezivni kapsulitis je stanje, pri katerem rama postopoma postane boleča in vedno bolj toga. Človek ne more več normalno dvigniti roke, jo obrniti navzven ali seči z roko za hrbet.

Značilno je, da poteka počasi. Najprej prevladuje bolečina, nato izrazita omejitev gibanja, kasneje pa se gibljivost počasi vrača. Okrevanje lahko traja dolgo, v nekaterih primerih tudi do več let. AAOS navaja, da je fizioterapija z usmerjenostjo v gibljivost rame osnovno priporočilo pri zmrznjeni rami.

Pri zmrznjeni rami agresivno razgibavanje ni vedno dobra rešitev. Preveč siljenja lahko bolečino poslabša. Potrebna je potrpežljiva, postopna in dobro odmerjena obravnava.

4. Bolečina iz vratu

Včasih rama boli, čeprav je glavni vir težave v vratni hrbtenici. Živci, ki izhajajo iz vratu, potujejo proti rami, roki in prstom. Če so razdraženi, se lahko bolečina širi v ramo ali nadlaket.

Na vratni izvor težave lahko kažejo:

• bolečina v vratu skupaj z bolečino v rami,

• mravljinčenje v roki ali prstih,

• občutek elektrike ali pekoče bolečine,

• bolečina, ki se spreminja z gibanjem vratu,

• šibkost v roki,

• glavoboli ali napetost v zatilju.

V takih primerih je treba oceniti tudi vrat, ne samo rame.

5. Artroza in spremembe sklepov

Pri nekaterih ljudeh je vzrok bolečine obraba ramenskega sklepa ali sklepa med ključnico in lopatico. Bolečina je lahko bolj topa, globoka, povezana z okorelostjo in slabšo gibljivostjo.

Artroza ne pomeni, da se ne da nič narediti. Pogosto lahko z ustrezno terapijo, vajami, izboljšanjem gibanja in prilagoditvami zmanjšamo bolečino ter izboljšamo funkcijo.

6. Poškodbe

Bolečina v rami se lahko pojavi po padcu, sunku, izpahu, športni poškodbi ali dvigu težkega bremena. Pri poškodbah je potrebna večja previdnost, posebej če oseba po dogodku roke ne more dvigniti ali čuti nenadno izrazito šibkost.

Kdaj je potreben zdravnik?

Večina bolečin v rami ni nujna, vendar obstajajo znaki, pri katerih je potreben zdravniški pregled.

Zdravnika je treba poiskati, če se pojavi:

• močna bolečina po padcu ali poškodbi,

• vidna deformacija rame,

• nezmožnost dviga roke po poškodbi,

• izrazita šibkost,

• oteklina, rdečina ali vročina,

• bolečina skupaj s tiščanjem v prsih, težkim dihanjem, slabostjo ali širjenjem bolečine v levo roko oziroma čeljust,

• bolečina, ki se ne izboljšuje po več tednih ustrezne samooskrbe,

• nočna bolečina, ki je stalna in se ne spreminja s položajem,

• nepojasnjeno hujšanje ali splošno slabo počutje.

NHS pri bolečini v rami svetuje, da ostanemo zmerno aktivni, ramo nežno premikamo in izvajamo vaje približno 6 do 8 tednov, vendar ob resnejših znakih ali vztrajanju težav poiščemo strokovno pomoč.

Kaj lahko naredimo sami?

Pri blažjih in zmernih težavah je pomembno, da rame ne “zamrznemo” s popolnim mirovanjem. Po drugi strani pa tudi ni smiselno siliti skozi močno bolečino.

Koristni ukrepi so:

• nežno gibanje rame v obsegu, ki je še sprejemljiv,

• začasno zmanjšanje gibov nad glavo,

• izogibanje težkemu dvigovanju,

• podpora roke z blazino pri sedenju ali spanju,

• topli ali hladni obkladki, odvisno od tega, kaj bolj pomaga,

• postopne vaje za gibljivost,

• kasneje vaje za moč in stabilnost.

NHS Inform pri vajah za ramo svetuje, da bolečina med vadbo ostane v sprejemljivem območju. Če se bolečina preveč poveča, je treba zmanjšati število ponovitev, hitrost izvedbe ali podaljšati počitek.

Zakaj samo počitek običajno ni dovolj?

Če ramo samo varujemo in je dolgo ne uporabljamo, se lahko mišice oslabijo, sklep postane bolj tog, gibanje pa bolj negotovo. To lahko bolečino podaljša.

Cilj ni, da ramo ignoriramo. Cilj je, da jo postopoma naučimo ponovno varnega gibanja. Pri tem so pomembni:

• pravilna smer gibanja,

• primerna obremenitev,

• nadzor lopatice,

• postopna krepitev,

• dovolj časa za prilagoditev tkiv.

Rama se pogosto ne izboljša čez noč. Pri tendinopatijah in kroničnih preobremenitvah je potreben postopen proces.

Vloga fizioterapije in manualne terapije

Fizioterapevtska obravnava pri bolečini v rami običajno vključuje oceno gibljivosti, moči, drže, lopatice, vratu in vsakodnevnih obremenitev. Pomembno je ugotoviti, kateri gibi bolečino sprožijo in kateri jo zmanjšajo.

Manualna terapija lahko pomaga pri:

• zmanjšanju mišične napetosti,

• izboljšanju gibljivosti ramenskega sklepa,

• sprostitvi vratno-ramenskega predela,

• izboljšanju gibanja prsne hrbtenice in reber,

• pripravi rame na lažjo izvedbo vaj.

Vendar manualna terapija sama po sebi pogosto ni dovolj. Najboljši učinek ima takrat, ko je povezana z individualno izbranimi vajami in jasnim načrtom obremenjevanja.

AAOS pri programu za ramo poudarja krepitev mišic, ki podpirajo ramenski sklep, saj močne podporne mišice pomagajo ohranjati stabilnost rame in lahko zmanjšajo bolečino.

Osteopatski oziroma celostni manualni pogled

Osteopatski pristop pri bolečini v rami ne gleda samo lokalnega sklepa, temveč tudi povezave z vratom, prsnim košem, lopatico, rebri, ključnico, držo in načinom gibanja. General Osteopathic Council opisuje, da osteopatska obravnava vključuje ročne tehnike za sklepe in mehka tkiva, ob tem pa lahko pacient prejme tudi nasvete za samopomoč in vaje.

Raziskava o osteopatski obravnavi pacientov z bolečino v rami je pokazala pozitivne spremembe bolečine in funkcije po petih osteopatskih obravnavah v obdobju osmih tednov. To je spodbuden podatek, vendar ga je treba razumeti realno: ne pomeni, da osteopatska ali manualna terapija pozdravi vse bolečine v rami, temveč da je lahko koristna kot del dobro načrtovane obravnave.

Primeri vaj pri bolečini v rami

Vaje morajo biti izbrane glede na stanje posameznika. Spodnje vaje so splošni primeri in niso nadomestilo za individualno oceno.

1. Nihanje roke

Oseba se rahlo nagne naprej in se z zdravo roko opre na mizo. Boleča roka sproščeno visi navzdol. Nato z roko nežno dela majhne kroge ali gibe naprej-nazaj.

Namen vaje je sprostitev in nežno gibanje brez večje obremenitve.

2. Drsenje roke po mizi

Sedimo ob mizi. Dlan boleče roke položimo na krpo ali brisačo in jo počasi drsimo naprej po mizi. Gib izvedemo samo do meje prijetnega raztega.

Vaja pomaga pri izboljšanju gibljivosti brez agresivnega dvigovanja roke.

3. Stisk lopatic

Sedimo ali stojimo vzravnano. Lopatici nežno približamo skupaj, kot da želimo med njima zadržati svinčnik. Ne dvigujemo ramen proti ušesom. Zadržimo nekaj sekund in sprostimo.

Vaja pomaga pri boljši kontroli lopatice in drži.

4. Zunanja rotacija z elastiko

Komolec držimo ob telesu, pokrčen približno 90 stopinj. Z elastiko nežno obračamo podlaket navzven. Gib je počasen in nadzorovan.

Ta vaja krepi del rotatorne manšete, vendar ni primerna za vsako akutno stanje. Če povzroča ostro bolečino, jo je treba prilagoditi ali opustiti.

5. Nežen razteg prsnih mišic

Stojimo ob podboju vrat. Podlaket položimo ob okvir in se rahlo obrnemo stran, dokler čutimo razteg spredaj v prsih in rami. Razteg naj bo blag, brez ostre bolečine.

Ta vaja je koristna, kadar je rama povezana z zaprtim prsnim košem in sključeno držo.

Kaj poslabša bolečino v rami?

Pogoste napake so:

• popolno mirovanje več tednov,

• agresivno razgibavanje skozi močno bolečino,

• prehitro vračanje k težkim obremenitvam,

• ponavljajoče delo nad glavo brez prilagoditve,

• spanje neposredno na boleči rami,

• vadba brez nadzora lopatice,

• ignoriranje bolečine, ki se širi iz vratu v roko,

• pričakovanje, da bo ena terapija rešila kronično težavo.

Pri rami je potrebna kombinacija razbremenitve, gibanja, nadzora in postopnega napredovanja.

Kako poteka strokovna obravnava?

Pri obravnavi bolečine v rami je smiselno preveriti:

• kdaj se je bolečina začela,

• ali je bila prisotna poškodba,

• kateri gibi bolečino sprožijo,

• ali je bolečina prisotna ponoči,

• ali se širi v roko,

• ali so prisotni mravljinci ali šibkost,

• kako gibljiva je rama,

• kako se premika lopatica,

• kakšno je stanje vratu in prsne hrbtenice,

• katere vsakodnevne obremenitve težavo vzdržujejo.

Na podlagi tega se pripravi načrt. Ta lahko vključuje manualno terapijo, vaje za gibljivost, vaje za moč, izboljšanje kontrole lopatice, razbremenitev vratu, prilagoditve pri delu in postopno vračanje v dejavnosti.

Koliko časa traja izboljšanje?

To je odvisno od vzroka. Blage preobremenitve se lahko izboljšajo v nekaj tednih. Težave s kitami pogosto potrebujejo več časa. Zmrznjena rama lahko traja več mesecev ali celo dlje. Pri raztrganinah, večjih poškodbah ali napredovali artrozi je lahko potrebna tudi zdravniška diagnostika in širša obravnava.

Pomembno je spremljati napredek. Dober znak je, če se izboljšuje:

• obseg gibanja,

• spanje,

• sposobnost oblačenja,

• dvig roke,

• moč,

• zaupanje v gibanje,

• manjša občutljivost pri vsakodnevnih opravilih.

Če se stanje kljub primerni obravnavi ne izboljšuje, je potrebna dodatna diagnostika.

*

Bolečina v ramenu je pogosta, vendar ni vedno enostavna. Lahko izvira iz kit, mišic, sklepa, sklepne ovojnice, vratu ali načina gibanja lopatice. Zato je pomembno, da ne zdravimo samo mesta bolečine, ampak ocenimo celoten ramenski obroč.

Pri večini nenujnih bolečin je najboljši pristop postopno gibanje, prilagojene vaje, izboljšanje moči in nadzora ter po potrebi manualna terapija. Popolno mirovanje pogosto ni rešitev, prav tako pa ni smiselno siliti skozi močno bolečino.

Manualna in osteopatska obravnava lahko pomagata zmanjšati bolečino, izboljšati gibljivost in pripraviti ramo na varnejše gibanje. Najboljši rezultati pa se običajno dosežejo takrat, ko pacient razume svojo težavo, sodeluje pri vajah in postopno gradi zaupanje v gibanje.

Pri močni bolečini po poškodbi, izraziti šibkosti, mravljinčenju, deformaciji rame, bolečini v prsih ali vztrajanju težav je potreben zdravniški pregled.