roke

Zakaj roke spijo  

In kako jim pomaga
korekcija biomehanike telesa

Fenomen "spanja" rok, znan tudi kot parestezija, se pogosto pojavi zaradi začasne kompresije živcev ali slabše prekrvavitve. Čeprav so ti simptomi lahko prehodni in neškodljivi, so v nekaterih primerih znak bolj resnih stanj, kot so sindrom karpalnega kanala, cervikalna radikulopatija ali celo periferna nevropatija. Razumevanje biomehanike telesa in njenih motenj je ključnega pomena za učinkovito obravnavo teh težav.

Anatomija in biomehanika

Biomehanika rok in zgornjih okončin je kompleksna in vključuje sodelovanje mišic, kosti, sklepov in živcev. Kakršne koli spremembe v geometriji telesa, kot so nepravilna drža, napačne gibalne vzorce ali mišične neravnovesja, lahko povzročijo povečano obremenitev določenih delov telesa, kar vodi do kompresije živcev ali žil.

Najpogostejši vzroki za parestezijo rok

1. Kompresija živcev. Pogosto zaradi nepravilne drže ali dolgotrajnega ponavljajočega se gibanja.

2. Slaba prekrvavitev. Zaradi stiskanja krvnih žil, kar lahko povzroči začasno izgubo občutka.

3. Mišične napetosti. Kronično napete mišice lahko povzročijo pritisk na živce.

Manualne terapevtske tehnike in korekcija geometrije telesa

Sodobne manualne terapevtske tehnike ponujajo različne metode za izboljšanje biomehanike telesa in zmanjšanje simptomov parestezije. 

1. Miofascialna sprostitev. Tehnika, ki se osredotoča na sproščanje fascij in zmanjšanje mišičnih napetosti, kar lahko zmanjša pritisk na živce.

2. Kiropraktika. Korekcija subluksacij in izboljšanje poravnave hrbtenice lahko zmanjša kompresijo živcev.

3. Nevrološke mobilizacije. Te tehnike pomagajo izboljšati drsenje in mobilnost živcev ter zmanjšujejo stiskanje in draženje.

4. Posturalna korekcija. Ciljno usmerjene vaje in terapevtske tehnike za izboljšanje drže in biomehanike celotnega telesa.

Primeri najsodobnejših tehnik

Miofascialna sprostitev

Raziskave so pokazale, da miofascialna sprostitev lahko učinkovito zmanjša bolečino in izboljša funkcijo pri bolnikih s kroničnimi mišično-skeletnimi bolečinami (Barnes, 1997). Uporaba te tehnike na predelih, kjer so mišice napete in povzročajo kompresijo živcev, lahko znatno zmanjša simptome parestezije.

Kiropraktične prilagoditve

Študija, objavljena v reviji "Journal of Manipulative and Physiological Therapeutics", je pokazala, da kiropraktične prilagoditve lahko izboljšajo simptome pri bolnikih s cervikalno radikulopatijo (Leininger et al., 2011). Korekcija subluksacij v vratni hrbtenici lahko zmanjša kompresijo živcev, ki potujejo v roke.

Nevrološke mobilizacije

Nevrološke mobilizacije, kot jih opisuje Butler (2000), so zasnovane za izboljšanje mobilnosti živcev in zmanjšanje njihovega draženja. Te tehnike so še posebej koristne pri obravnavi sindroma karpalnega kanala, kjer je mobilizacija medianega živca ključnega pomena.

Posturalna korekcija

Posturalne korekcije z uporabo ciljnih vaj lahko pomagajo izboljšati celotno telesno geometrijo in zmanjšati obremenitev na živce. Študija, objavljena v "Journal of Physical Therapy Science", je pokazala, da ciljna posturalna vadba izboljša držo in zmanjša bolečine v vratu in zgornjih okončinah (Kim et al., 2016).

*

Razumevanje biomehanike telesa in uporaba najsodobnejših manualnih terapevtskih tehnik lahko bistveno pripomoreta k zmanjšanju simptomov parestezije rok. Miofascialna sprostitev, kiropraktične prilagoditve, nevrološke mobilizacije in posturalna korekcija so ključne tehnike, ki lahko izboljšajo telesno geometrijo in zmanjšajo pritisk na živce ter krvne žile. Pravilna uporaba teh tehnik zahteva strokovno znanje in individualen pristop, prilagojen potrebam posameznega bolnika.