anksioznost
Panični napad med MR preiskavo
Vzroki in rešitve
Magnetnoresonančna (MR) diagnostika je nepogrešljiva metoda pri preiskovanju mišično-skeletnih, nevroloških in drugih stanj. Kljub svoji učinkovitosti se zdravstveni delavci pogosto srečujejo s pacienti, ki ne zmorejo vzdržati v napravi tekom celotne preiskave. Ta članek raziskuje vzroke za to težavo in ponuja možne rešitve, ki so podprte z znanstvenimi referencami.
MR diagnostika je ključna slikovna tehnika, ki omogoča natančno oceno številnih patoloških stanj. Vendar pa so bolniki pogosto v stiski zaradi dolgotrajne nepremičnosti in zaprtosti v ozkem prostoru naprave. Te težave lahko resno vplivajo na kakovost slik in uspešnost diagnostičnega postopka.
Možni vzroki
Klaustrofobija je eden najpogostejših vzrokov, zakaj pacienti ne zmorejo vzdržati v MR napravi. Raziskave kažejo, da med 4 % in 30 % pacientov doživlja klavstrofobične občutke med MR preiskavo (Katz et al., 1994; Sarji, 2004).
Bolečina, zlasti pri pacientih z mišično-skeletnimi težavami, lahko oteži dolgotrajno ležanje v nepremični legi. Pacienti z akutno bolečino so še posebej dovzetni za nelagodje (Patterson et al., 2000).
Anksioznost in stres pred in med MR preiskavo lahko prispevata k nesposobnosti pacienta, da vzdrži v napravi. Raziskave kažejo, da anksioznost lahko negativno vpliva na sodelovanje pacientov pri medicinskih postopkih (Munn et al., 2015).
Hrup, ki ga ustvarja MR naprava, je lahko zelo moteč za paciente. Ta hrup lahko povzroči nelagodje in anksioznost (Quirk et al., 1989).
Potrebujete brezplačen namig za samopomoč ali terapijo?
Sporočite še danes.
Možne Rešitve
Informiranje in izobraževanje pacientov o postopku lahko zmanjša anksioznost in klavstrofobijo. Pacienti, ki so dobro informirani, so bolj verjetno pripravljeni sodelovati (Brewer et al., 2006).
Uporaba sedativov. V določenih primerih je lahko uporaba blagih sedativov upravičena za zmanjšanje anksioznosti in olajšanje postopka (Thorpe et al., 1993).
Tehnike za zmanjšanje bolečine. Uporaba podpornih blazinic in drugih ortopedskih pripomočkov lahko pomaga zmanjšati bolečino med preiskavo (Gras et al., 1994).
Uporaba odprtih MR naprav. Odprte MR naprave, ki omogočajo več prostora in so manj zaprte, so primernejše za paciente s klavstrofobijo (Gekeler et al., 1997).
Uporaba slušalk in predvajanje sproščujoče glasbe lahko pomaga zmanjšati hrup in s tem povezano anksioznost (McIsaac et al., 2002).
Prisotnost psihologa ali usposobljenega zdravstvenega delavca za podporo pacientom med preiskavo lahko bistveno zmanjša anksioznost (Marci et al., 2007).
*
Nezmožnost pacienta, da vzdrži v MR napravi tekom preiskave, je večplastna težava, ki zahteva celovit pristop. Razumevanje vzrokov, kot so klavstrofobija, bolečina, anksioznost in hrup, ter implementacija ustreznih rešitev, lahko izboljšajo sodelovanje pacientov in kakovost diagnostičnih slik.