-
040875465

Bolečina v prsnem košu zahteva previdnost, saj je lahko povezana s srcem, pljuči ali mišično-skeletnim sistemom. Ko so nujna stanja izključena, je vzrok lahko v rebrih, prsni hrbtenici, mišicah ali dihanju. Strokovna ocena pomaga ločiti nevarne znake od mehanskih težav.
Bolečina v prsnem košu je simptom, ki ga ljudje pogosto povežejo s srcem. To je razumljivo, saj je bolečina v tem predelu lahko znak resnega stanja. Vendar prsni koš ni samo področje srca in pljuč. Sestavljajo ga tudi rebra, prsnica, prsna hrbtenica, mišice, sklepi, vezi, živci in trebušna prepona. Zato lahko bolečina izvira tudi iz mišično-skeletnega sistema.
Pomembno pa je: pri bolečini v prsnem košu je treba najprej pomisliti na varnost. Če obstajajo znaki, da bi lahko šlo za srce, pljuča ali drugo nujno stanje, manualna terapija ni prvi korak. Takrat je potreben zdravniški pregled oziroma nujna medicinska pomoč.
Takoj poiščite nujno pomoč, če se pojavi nenadna bolečina ali pritisk v prsih, ki ne mine, če se bolečina širi v roko, vrat, čeljust, hrbet ali trebuh, ali če jo spremljajo težko dihanje, slabost, potenje, omotica, izrazita šibkost ali izguba zavesti. NHS posebej opozarja, da je treba ob nenadni, vztrajni bolečini v prsih, ki se občuti kot stiskanje ali pritisk, ukrepati takoj.
Nujna pozornost je potrebna tudi pri bolečini po večji poškodbi prsnega koša, pri izkašljevanju krvi, modrikastih ustnicah, hudi zadihanosti ali občutku, da človek ne more normalno govoriti zaradi pomanjkanja zraka. Znaki srčnega infarkta lahko vključujejo tiščanje v prsih, širjenje bolečine v roke, vrat ali čeljust ter hudo težko dihanje.
Pri prsnem košu zato velja preprosto pravilo: če bolečina deluje nova, močna, nenavadna, pritiskajoča ali jo spremljajo splošni znaki slabosti, se najprej izključi nujno stanje.
Prsni koš sestavljajo:
prsnica,
rebra,
prsna hrbtenica,
medrebrne mišice,
sklepi med rebri, prsnico in hrbtenico,
trebušna prepona,
mišice ramen, vratu in zgornjega dela hrbta,
živci, ki potekajo med rebri.
Zaradi te zgradbe je prsni koš zelo gibljiv. Premika se pri dihanju, obračanju trupa, dvigovanju rok, kašlju, smehu, naporu in spremembah drže. Če je gibanje reber, prsne hrbtenice ali mišic omejeno, se lahko pojavi bolečina, občutek zategovanja ali pritisk.
Mišično-skeletna bolečina pomeni, da vzrok ni neposredno v srcu ali pljučih, ampak v mišicah, sklepih, rebrih, vezeh, živcih ali prsni hrbtenici. Takšna bolečina je razmeroma pogosta. Royal Australian College of General Practitioners navaja, da ocene pogostosti mišično-skeletne bolečine prsne stene v splošni ambulanti segajo približno od 20,6 % do 46,6 % primerov bolečine v prsih, medtem ko je v urgentnem okolju ta delež manjši, ker so tam pogostejši resnejši vzroki.
To pomeni, da mišično-skeletna bolečina prsnega koša obstaja in ni redka. Vendar se diagnoza ne postavlja na pamet. Najprej je treba oceniti, ali gre za nevarno bolečino, šele nato se lahko razmišlja o rebrih, mišicah, prsni hrbtenici in drži.
Kostohondritis je vnetje hrustanca na mestu, kjer se rebra stikajo s prsnico. Lahko povzroča ostro bolečino na sprednji strani prsnega koša, posebej pri gibanju, globokem dihanju ali pritisku na boleče mesto. NHS opisuje, da je bolečina pri kostohondritisu pogosto hujša pri premikanju zgornjega dela telesa, globokem dihanju, ležanju ali pritisku na sredino prsnega koša.
Bolečina pri kostohondritisu je lahko zelo neprijetna in lahko človeka prestraši, ker se nahaja blizu srca. Običajno pa je bolj mehanska: spremeni se z gibom, dihanjem ali pritiskom na določeno točko.
Med rebri potekajo medrebrne mišice, ki sodelujejo pri dihanju. Lahko se preobremenijo pri kašlju, nenadnem zasuku trupa, športu, dvigovanju bremen ali dolgotrajni prisilni drži.
Bolečina je lahko ostra, zbadajoča ali pekoča. Pogosto se poveča pri globokem vdihu, kašlju, smehu, obračanju trupa ali dvigu roke.
Rebra se pri dihanju rahlo dvigujejo in spuščajo. Če je gibanje enega ali več reber omejeno, lahko človek čuti bolečino, zategovanje ali občutek, da ne more popolnoma vdihniti.
Osteopatski viri opisujejo disfunkcije reber kot možen vir bolečine prsne stene, medrebrne bolečine in težav, povezanih z gibanjem prsnega koša. Obravnava je lahko usmerjena v izboljšanje gibljivosti reber in prsnega koša.
Prsna hrbtenica je srednji del hrbtenice, na katerega se pripenjajo rebra. Če je ta del tog, preobremenjen ali slabo gibljiv, se bolečina lahko občuti med lopaticami, ob rebrih, v prsnem košu ali celo spredaj ob prsnici.
Takšna bolečina je pogosto povezana z dolgotrajnim sedenjem, delom za računalnikom, vožnjo, sključeno držo, napetostjo ramen ali pomanjkanjem gibanja.
Mišice prsnega koša, ramen, vratu in lopatic delujejo kot povezan sistem. Če so prsne mišice skrajšane, mišice med lopaticami pa šibke ali preobremenjene, se lahko pojavi občutek tiščanja, vlečenja ali bolečine v prsnem košu.
To se pogosto pojavi pri ljudeh, ki veliko sedijo, delajo z rokami pred telesom, vozijo, nosijo bremena ali imajo kronično napetost v ramenih.
Stres ne pomeni, da si človek bolečino izmišljuje. Pomeni pa, da se telo lahko odzove z napetostjo mišic, plitvim dihanjem, dvignjenimi rameni in povečano občutljivostjo živčnega sistema.
Pri plitvem dihanju se prsni koš premika manj sproščeno. Pogosteje se vključujejo vratne in pomožne dihalne mišice. Posledica je lahko občutek zategovanja v prsih, bolečina v zgornjem delu hrbta, napetost v vratu ali občutek, da vdih ni dovolj globok.
Mišično-skeletna bolečina prsnega koša se pogosto spreminja z:
gibom trupa,
globokim vdihom,
kašljem ali smehom,
pritiskom na boleče mesto,
položajem telesa,
dvigom roke,
dolgotrajnim sedenjem,
naporom mišic.
Če lahko bolečino precej natančno pokažemo s prstom, če je občutljiva na dotik ali če se jasno spremeni z gibom, to lahko kaže na mišično-skeletni vzrok. Vendar to ni popolno pravilo. Tudi pri navidezno mehanski bolečini je treba biti previden, če so prisotni znaki za nujno stanje.
Pri mišično-skeletni bolečini prsnega koša je obravnava lahko usmerjena v zmanjšanje napetosti, izboljšanje gibljivosti in boljše dihanje. Avstralsko fizioterapevtsko združenje navaja, da lahko fizioterapija pomaga pri nekaterih mišično-skeletnih vzrokih bolečine v prsih, med drugim z vajami, dihalnim učenjem, retreningom mišic prsnega koša, hrbta in ramen ter mobilizacijo rebrnih sklepov.
Obravnava lahko vključuje:
oceno gibljivosti prsne hrbtenice,
oceno gibanja reber pri vdihu in izdihu,
sproščanje napetih mišic prsnega koša, vratu in ramen,
nežno mobilizacijo reber ali prsne hrbtenice,
učenje bolj sproščenega dihanja,
vaje za gibljivost prsnega koša,
vaje za stabilnost lopatic,
postopno krepitev mišic trupa in ramenskega obroča,
nasvete glede drže, spanja, dela in obremenitev.
Cilj obravnave ni samo začasno zmanjšanje bolečine. Pomembno je ugotoviti, zakaj se bolečina vrača: ali je vzrok v togosti prsne hrbtenice, napetih prsnih mišicah, slabši gibljivosti reber, preobremenitvi ramen, dihalnem vzorcu ali kombinaciji več dejavnikov.
Vaje morajo biti nežne, varne in prilagojene stanju posameznika. Leeds Teaching Hospitals navaja, da lahko fizioterapevtske vaje pri mišično-skeletnih simptomih prsne stene pomagajo z nežnim izboljšanjem gibljivosti in postopno krepitvijo oslabljenih mišic, pri čemer se učinki razvijajo postopno.
Primeri vaj:
Usedemo se ali uležemo. Dlani položimo na spodnja rebra. Počasi vdihnemo skozi nos in poskušamo začutiti, da se rebra rahlo razširijo vstran. Nato počasi izdihnemo. Vaja naj bo mirna, brez siljenja v globok vdih.
Sedimo vzravnano. Dlani položimo za glavo ali na zatilje. Komolce nežno odpremo nazaj, prsni koš se rahlo razširi. Ne potiskamo na silo. Zadržimo nekaj sekund in sprostimo.
Sedimo ali ležimo na boku. Počasi obrnemo zgornji del trupa v eno smer, kot bi želeli odpreti prsni koš. Gib naj bo počasen in brez ostre bolečine.
Sedimo ali stojimo. Ramena sprostimo. Lopatici nežno približamo eno proti drugi, kot bi želeli odpreti prsni koš. Ne dvigujemo ramen proti ušesom. Zadržimo nekaj sekund in sprostimo.
Pri vajah velja: bolečina ne sme postajati močnejša, ostra ali grozeča. Če se ob vajah pojavi tiščanje v prsih, težko dihanje, vrtoglavica ali širjenje bolečine, je treba z vajami prenehati in poiskati zdravniški nasvet.
Pri blagih mišično-skeletnih težavah lahko pomaga:
krajši odmor od dejavnosti, ki bolečino sproža,
nežno gibanje namesto popolnega mirovanja,
sproščeno dihanje,
toplota na napete mišice,
popravek sedeče drže,
izogibanje sunkovitim gibom,
postopno vračanje k obremenitvam,
vaje za prsno hrbtenico in lopatice.
Popolno mirovanje več dni običajno ni najboljša rešitev, razen če je tako svetoval zdravnik. Telo potrebuje varno, postopno gibanje.
Strokovna pomoč je smiselna, če:
bolečina traja več dni ali tednov,
se ponavlja,
se poveča pri dihanju, gibanju ali delu,
je povezana z napetostjo vratu, ramen ali hrbta,
se pojavlja po poškodbi, kašlju ali preobremenitvi,
omejuje gibanje, spanje ali delo,
človek ni prepričan, ali gre za mišično-skeletni vzrok.
Pri obravnavi se najprej preveri varnost. Nato se oceni gibljivost prsnega koša, reber, prsne hrbtenice, vratu, ramen in dihalni vzorec. Pogosto je treba obravnavati več povezanih področij, ne samo točke, kjer boli.
Bolečina v prsnem košu ima lahko različne vzroke. Lahko je znak nujnega stanja, zato je pri nenadni, močni, pritiskajoči ali nenavadni bolečini vedno potreben previden pristop. Če se bolečina širi v roko, vrat, čeljust ali hrbet, če jo spremljajo težko dihanje, potenje, slabost, omotica ali izrazita šibkost, je treba poiskati nujno pomoč.
Ko so resni vzroki izključeni, pa je bolečina v prsnem košu lahko povezana z rebri, prsnico, prsno hrbtenico, medrebrnimi mišicami, držo, dihanjem ali napetostjo ramenskega obroča. V takšnih primerih lahko fizioterapevtska in manualna obravnava pomagata izboljšati gibljivost, zmanjšati napetost in povrniti bolj sproščeno gibanje prsnega koša.
Prsni koš ni samo zaščita za srce in pljuča. Je tudi gibljiv del telesa, ki sodeluje pri vsakem vdihu, obratu, dvigu roke in spremembi drže. Zato je pri obravnavi bolečine pomemben celosten, varen in strokoven pristop.
