Bolečina presredka

Bolečine v presredku - kaj pomenijo in kdaj poiskati pomoč?

Bolečina v presredku je neprijetna, pogosto tudi občutljiva težava, o kateri ljudje neradi govorijo. Presredek je predel med spolovilom in zadnjikom. Pri ženskah leži med vhodom v nožnico in zadnjikom, pri moških med mošnjo in zadnjikom. Čeprav je področje majhno, je anatomsko zelo pomembno, saj se tu prepletajo mišice medeničnega dna, živci, vezivna tkiva, brazgotine po porodih ali posegih ter strukture, povezane z odvajanjem, uriniranjem in spolnostjo.

Bolečina v presredku ni vedno znak resne bolezni, vendar je ne smemo prehitro odpraviti kot “samo napetost” ali “samo mišico”. Lahko je povezana z mišično napetostjo, brazgotinami, draženjem živcev, težavami s križem, trtico ali medenico, lahko pa tudi z ginekološkimi, urološkimi ali proktološkimi stanji.

Kaj je presredek?

Presredek je del medeničnega predela. V njem se nahajajo mišice medeničnega dna, vezivna tkiva, krvne žile in živci. Medenično dno podpira notranje organe, pomaga pri zadrževanju urina in blata, sodeluje pri spolni funkciji ter vpliva na stabilnost medenice in trupa.

Fizioterapija medeničnega dna se ukvarja z motnjami teh mišic in tkiv. Pri nekaterih ljudeh je treba mišice medeničnega dna krepiti, pri drugih pa jih je treba predvsem sproščati. Johns Hopkins Medicine opisuje fizioterapijo medeničnega dna kot obliko fizioterapije, ki pomaga mišice medeničnega dna okrepiti ali sprostiti, odvisno od težave.

Kako se lahko kaže bolečina v presredku?

Bolečina v presredku je lahko zelo različna. Nekateri jo opisujejo kot pritisk, drugi kot pekočo, zbadajočo, topo, vlečno ali električno bolečino. Lahko je stalna ali se pojavlja samo ob določenih dejavnostih.

Pogosti opisi so:

• občutek pritiska v presredku,

• bolečina pri sedenju,

• pekoč občutek,

• zbadanje ali rezanje,

• občutek tujka,

• bolečina po porodu,

• bolečina pri spolnosti,

• bolečina pri uriniranju ali odvajanju,

• bolečina, ki se širi proti trtici, zadnjiku, spolovilu, križu ali notranji strani stegen,

• občutek napetosti v medeničnem dnu.

Pri nekaterih se bolečina poslabša pri dolgotrajnem sedenju, kolesarjenju, spolnih odnosih, odvajanju blata, stresu ali telesni obremenitvi. Pri drugih je najbolj izrazita po porodu, po operativnem posegu ali po padcu na trtico.

Možni vzroki bolečine v presredku

Vzrokov je več. Pogosto se med seboj prepletajo, zato je pomemben celosten pogled.

1. Prekomerno napeto medenično dno

Eden pogostih funkcionalnih vzrokov je prekomerna napetost mišic medeničnega dna. Mišice so lahko stalno rahlo skrčene, občutljive in utrujene. Takšno stanje lahko nastane po bolečini, porodu, operaciji, dolgotrajnem stresu, poškodbi, padcu na trtico, ponavljajočih se vnetjih ali zaradi dolgotrajnega zadrževanja napetosti v telesu.

Evropske smernice za kronično medenično bolečino opisujejo začarani krog bolečina–spazem–bolečina. Ko se pojavi bolečina, se mišice pogosto zaščitno napnejo. Napetost nato dodatno draži tkiva in bolečino še poveča. Pri takih primerih je učenje sproščanja medeničnega dna pomemben del obravnave.

2. Brazgotine po porodu ali operaciji

Pri ženskah je bolečina v presredku lahko povezana z epiziotomijo, raztrganinami pri porodu ali brazgotinami po ginekoloških posegih. Brazgotina lahko postane občutljiva, manj gibljiva ali povezana z občutkom vlečenja. Včasih se bolečina pojavi pri spolnosti, sedenju, hoji ali dotiku.

Brazgotina ni samo estetska sprememba kože. Je spremenjeno vezivno tkivo, ki lahko vpliva na drsenje tkiv, občutek v področju in mišično napetost v okolici. Pri tem je lahko koristna strokovna obravnava brazgotine, vendar šele takrat, ko je tkivo ustrezno zaceljeno in kadar ni znakov okužbe ali drugih zapletov.

3. Draženje pudendalnega živca

Pudendalni živec je pomemben živec medeničnega predela. Oživčuje področje spolovila, presredka in zadnjika ter sodeluje pri občutku in funkciji medeničnega dna. Če je razdražen ali utesnjen, se lahko pojavi pudendalna nevralgija.

NHS opisuje pudendalno nevralgijo kot bolečino živčnega izvora v spolovilu, zadnjiku, medenici ali področju zadnjice. Lahko traja dalj časa, vendar obstajajo oblike pomoči in zdravljenja. Cleveland Clinic navaja, da lahko pudendalna nevralgija prizadene anus, nožnico, penis in presredek ter da se med možnostmi obravnave omenjajo zdravila, fizioterapija, spremembe življenjskega sloga in v nekaterih primerih kirurški poseg.

Na pudendalno nevralgijo lahko pomislimo, kadar se bolečina izrazito poslabša pri sedenju, izboljša pa stoje ali leže. Pogosto je pekoča, električna ali zbadajoča.

4. Težave s trtico, križem, kolki ali medenico

Presredek ni ločen od ostalega telesa. Mišice medeničnega dna so funkcionalno povezane s trtico, križnico, kolki, trebušno prepono, trebušno steno in globokimi mišicami trupa. Po padcu na trtico, dolgotrajnem sedenju, bolečini v križu ali težavah s kolki se lahko spremeni napetost v medeničnem dnu.

Pri nekaterih ljudeh se bolečina v presredku pojavi skupaj z bolečino v križu, zadnjici, trtici ali notranji strani stegna. Takrat je smiselno oceniti tudi držo, gibljivost kolkov, križno-medenični predel, dihanje in splošni mišični tonus.

5. Urološki in ginekološki vzroki

Pri ženskah je bolečina v presredku lahko povezana z vulvodinijo, endometriozo, bolečimi spolnimi odnosi, ponavljajočimi se vnetji, hormonskimi spremembami, stanjem po porodu ali ginekološkimi posegi.

Pri moških se bolečina lahko pojavlja v povezavi s sindromom kronične medenične bolečine, prostatitisom, težavami z uriniranjem ali napetostjo medeničnega dna. Pri moških se bolečina pogosto opisuje kot pritisk med mošnjo in zadnjikom, bolečina pri sedenju, težave z uriniranjem ali občutek nelagodja v področju prostate.

V takih primerih je pomembno sodelovanje z zdravnikom, ginekologom ali urologom.

6. Proktološki vzroki

Bolečina v presredku je lahko povezana tudi s težavami v področju zadnjika in danke. Možni vzroki so hemoroidi, analne fisure, vnetja, abscesi, težave z odvajanjem ali povečana napetost zunanjih zapiralk.

Če se bolečina pojavlja ob odvajanju, če je prisotna kri na blatu, oteklina, izcedek ali močna bolečina v področju zadnjika, je potreben zdravniški pregled.

7. Stres in zaščitna mišična napetost

Stres sam po sebi ni “izmišljena bolečina”. Pri dolgotrajnem stresu se lahko telo navadi na povišan mišični tonus. Nekateri ljudje napetost zadržujejo v ramenih, drugi v čeljusti, trebuhu ali medeničnem dnu.

Pri bolečini v presredku je pogosto prisotna tudi previdnost, strah pred gibanjem, strah pred spolnostjo, strah pred sedenjem ali stalno preverjanje simptomov. To lahko dodatno poveča občutljivost živčnega sistema. Zato je pomembno, da obravnava ni samo mehanska, ampak vključuje tudi razumevanje bolečine, dihanje, postopno vračanje varnega gibanja in zmanjševanje zaščitne napetosti.

Zakaj Keglove vaje niso vedno prava izbira?

Pri težavah z medeničnim dnom ljudje pogosto najprej pomislijo na Keglove vaje. To so vaje stiskanja mišic medeničnega dna. Koristne so lahko pri šibkem medeničnem dnu in nekaterih oblikah uhajanja urina. Niso pa primerne za vse.

Če je medenično dno že preveč napeto, občutljivo ali boleče, lahko dodatno stiskanje stanje poslabša. Takrat oseba ne potrebuje najprej krepitve, ampak sproščanje, boljše dihanje, zmanjšanje zaščitnega tonusa in postopno normalizacijo funkcije.

Imperial College NHS v gradivu o prekomerno aktivnem medeničnem dnu opisuje, da je pri takšnih težavah pomembno sproščanje, umirjanje napetosti in individualno vodena obravnava.

Zato je pri bolečini v presredku napačno avtomatsko svetovati: “Delajte Keglove vaje.” Najprej je treba ugotoviti, ali so mišice šibke, napete, boleče, slabo koordinirane ali kombinacija več dejavnikov.

Kdaj je nujen zdravniški pregled?

Pri bolečinah v presredku je treba biti posebej previden. Zdravniški pregled je potreben, če je bolečina nova, močna, hitro napreduje ali je povezana z drugimi opozorilnimi znaki.

Zdravnika je treba obiskati, če so prisotni:

• vročina, mrzlica ali splošno slabo počutje,

• kri v urinu, blatu ali nenavadna krvavitev,

• gnojni izcedek, rana, oteklina ali zatrdlina,

• močna bolečina po porodu,

• sum na okužbo ali slabo celjenje rane,

• nenadna izguba občutka v presredku,

• težave z zadrževanjem urina ali blata,

• izrazite težave z uriniranjem,

• nepojasnjeno hujšanje,

• nočne bolečine,

• bolečina po poškodbi ali padcu,

• sum na absces, tumor, fistulo, endometriozo ali resnejše urološko/ginekološko/proktološko stanje.

Fizioterapevtska ali manualna obravnava je smiselna takrat, ko so resnejši vzroki izključeni oziroma ko je jasno, da gre za funkcionalno, mišično-fascialno, brazgotinsko ali mehansko komponento težave.

Kako lahko pomaga fizioterapevtska obravnava?

Fizioterapija medeničnega dna ni samo vadba. Dobra obravnava se začne z razgovorom, oceno simptomov, pregledom gibanja, dihanja, drže, funkcije medeničnega predela in po potrebi sodelovanjem z zdravnikom.

Cilji obravnave so lahko:

• zmanjšanje bolečine,

• zmanjšanje pretirane napetosti,

• izboljšanje gibljivosti tkiv,

• izboljšanje dihanja,

• boljša koordinacija mišic medeničnega dna,

• obravnava brazgotine,

• zmanjšanje občutljivosti tkiv,

• izboljšanje sedenja, hoje in vsakodnevne funkcije,

• varnejša vrnitev k spolnosti, športu ali delu.

Pri bolečinah v presredku so pogosto koristni nežni in postopni pristopi. To lahko vključuje edukacijo, dihalne vaje, sproščanje medeničnega dna, vaje za kolke in križ, manualno obravnavo mehkih tkiv, obravnavo brazgotin, biofeedback in postopno vračanje obremenitev. Johns Hopkins navaja, da fizioterapevti medeničnega zdravja obravnavajo različne oblike disfunkcije medeničnega dna pri ljudeh različnih starosti in spolov.

Manualna in osteopatska obravnava

Manualna oziroma osteopatsko usmerjena obravnava lahko pri nekaterih ljudeh pomaga, kadar je bolečina povezana z mišično-fascialno napetostjo, omejeno gibljivostjo tkiv, brazgotinami, trtico, križnico, kolki, držo ali zaščitnim mišičnim vzorcem.

Pri tem ne gre za grobo “nameščanje” medenice, ampak za nežno, individualno in varno obravnavo. Smiselno je pogledati širšo sliko: dihanje, napetost trebušne prepone, gibljivost križa in kolkov, trtico, brazgotine, mišice medeničnega dna ter odziv živčnega sistema.

Osteopatski pristopi pri kronični medenični bolečini obstajajo, vendar je treba biti pri razlagi dokazov previden. Strokovna literatura podpira potrebo po celostni obravnavi, vendar dokazi niso enako močni za vse tehnike in vse diagnoze. Zato je poštena strokovna drža naslednja: manualna obravnava je lahko del celostne pomoči, ne sme pa nadomestiti ustrezne medicinske diagnostike.

Kaj lahko oseba naredi sama?

Pri blažjih težavah, kjer ni opozorilnih znakov, lahko pomagajo osnovni ukrepi:

• izogibanje dolgotrajnemu sedenju brez premora,

• uporaba mehkejše podlage ali prilagoditev sedenja,

• začasno zmanjšanje kolesarjenja, če poslabša simptome,

• umirjeno trebušno dihanje,

• sproščanje čeljusti, trebuha in medeničnega dna,

• nežno razgibavanje kolkov,

• urejanje zaprtja, če je prisotno,

• dovolj tekočine,

• postopno gibanje brez siljenja v bolečino,

• izogibanje agresivnim vajam za medenično dno, dokler ni jasno, kaj je vzrok težave.

Pomembno: če bolečina traja, se slabša ali vpliva na uriniranje, odvajanje, spolnost ali vsakodnevno življenje, samopomoč ni dovolj. Takrat je smiselna strokovna ocena.

Kako poteka strokovna obravnava?

Pri obravnavi bolečine v presredku je najprej pomembno razumeti zgodbo težave. Kdaj se je začela? Je povezana s porodom, operacijo, padcem, sedenjem, spolnostjo, uriniranjem ali odvajanjem? Se poslabša pri sedenju? Se izboljša leže? Je prisotno pekoče, električno ali topo nelagodje?

Nato se oceni širše funkcionalne dejavnike:

• drža in način sedenja,

• gibljivost križa, kolkov in medenice,

• trtica in križnica,

• dihanje,

• napetost trebušne stene,

• brazgotine,

• mišična napetost v zadnjici, adduktorjih in kolkih,

• odziv bolečine na gibanje,

• stopnja zaščitne napetosti.

Obravnava mora biti postopna. Pri občutljivem medeničnem predelu agresivni pristopi pogosto niso primerni. Cilj ni “premagati bolečino”, ampak živčnemu sistemu in tkivom postopno vrniti občutek varnosti, gibljivosti in funkcije.

*

Bolečina v presredku je lahko posledica več različnih dejavnikov. Lahko gre za mišično napetost, brazgotino, draženje živca, težave s trtico, križem ali kolki, lahko pa tudi za ginekološki, urološki ali proktološki vzrok. Zato je pomembno, da težave ne poenostavimo.

Pri novi, močni ali nepojasnjeni bolečini je najprej potrebna ustrezna zdravstvena diagnostika. Kadar so resnejši vzroki izključeni, lahko fizioterapevtska, manualna in celostna obravnava pomaga zmanjšati napetost, izboljšati gibljivost tkiv, urediti dihanje, zmanjšati občutljivost in izboljšati vsakodnevno funkcijo.

Najpomembnejše sporočilo je: bolečina v presredku je resnična in obravnavljiva težava. Ni pa vsaka bolečina primerna za enake vaje. Pri nekaterih je potrebna krepitev, pri drugih sproščanje, pri tretjih najprej zdravniška diagnostika. Zato je individualna ocena ključna.