Težave kolena

Bolečina v kolenu - vzroki, zdravljenje in pomen pravilnega gibanja

Koleno je eden najbolj obremenjenih sklepov v telesu. Uporabljamo ga pri skoraj vsakem gibu: pri hoji, vstajanju, sedenju, počepanju, hoji po stopnicah, teku in športu. Ker mora hkrati omogočati gibanje in prenašati telesno težo, je pogosto izpostavljeno bolečinam, poškodbam in preobremenitvam.

Bolečina v kolenu je lahko nenadna ali postopna. Lahko nastane po padcu, zasuku, športni poškodbi ali večji obremenitvi. Lahko pa se razvija počasi, na primer zaradi ponavljajočega gibanja, zmanjšane mišične moči, slabše stabilnosti, osteoartroze ali neustreznega obremenjevanja sklepa.

Pri težavah s kolenom ni dovolj gledati samo bolečega mesta. Koleno je povezano s stopalom, gležnjem, kolkom, medenico in hrbtenico. Zato lahko nanj vplivajo hoja, drža, mišična moč, gibljivost in način, kako oseba uporablja svoje telo pri vsakodnevnih opravilih.

Kako je zgrajeno koleno

Koleno povezuje stegnenico, golenico in pogačico. V njem sodelujejo kosti, hrustanec, meniskusa, vezi, mišice in tetive. Vsaka od teh struktur ima svojo nalogo.

Sklepni hrustanec omogoča gladko drsenje sklepnih površin. Meniskusa delujeta kot blažilca in pomagata razporejati obremenitve. Vezi stabilizirajo koleno in preprečujejo prevelike premike. Mišice pa omogočajo gibanje ter varujejo sklep pred pretirano obremenitvijo.

Najpomembnejše mišice za koleno so sprednje stegenske mišice, zadnje stegenske mišice, mečne mišice in mišice kolka. Če so te mišice šibke ali slabo usklajene, lahko koleno pri hoji, počepu ali stopnicah prevzame preveč obremenitve.

Koleno zato ni samo preprost sklep, ki se upogiba in izteguje. Je del celotne gibalne verige.

Najpogostejši vzroki bolečine v kolenu

Bolečina v kolenu ima lahko več vzrokov. Pri nekaterih ljudeh je vzrok jasen, na primer padec ali zasuk. Pri drugih se bolečina razvije postopno in je povezana s preobremenitvijo, slabšo mišično podporo ali spremembami v sklepu.

Preobremenitev kolena

Preobremenitev pomeni, da je koleno dobilo več obremenitve, kot jo trenutno zmore. To se lahko zgodi pri dolgi hoji, teku, delu na vrtu, hoji v hrib, pogostem klečanju, počepanju ali športu.

Bolečina zaradi preobremenitve se pogosto začne počasi. Najprej se pojavi samo med dejavnostjo, kasneje pa lahko traja tudi po njej. Če človek bolečino dolgo ignorira, se lahko težava poglobi.

Pri preobremenitvi običajno ni rešitev popoln počitek za več tednov. Bolj smiselno je začasno zmanjšati dejavnosti, ki bolečino močno izzovejo, in postopno graditi moč ter vzdržljivost.

Bolečina okoli pogačice

Bolečina spredaj v kolenu, okoli ali za pogačico, je zelo pogosta. Pogosto se pojavi pri hoji po stopnicah, počepih, vstajanju s stola, teku ali daljšem sedenju s pokrčenimi koleni.

Ta težava je pogosto povezana s tem, kako pogačica drsi po stegnenici in kako koleno nadzoruje gibanje. Pomembno vlogo imajo mišice stegna in kolka. Če kolk ni dovolj stabilen, se lahko koleno pri gibanju obrača navznoter, kar poveča obremenitev sprednjega dela kolena.

Pri tej vrsti bolečine je zelo pomembna pravilno odmerjena vadba. Samo mazila, počitek ali masaža običajno ne rešijo vzroka težave.

Poškodba meniskusa

Meniskus je hrustančna blazinica v kolenu. V vsakem kolenu sta dva meniskusa: notranji in zunanji. Njuna naloga je blaženje pritiskov in boljša stabilnost sklepa.

Meniskus se lahko poškoduje pri zasuku kolena, športni poškodbi, globokem počepu ali postopno zaradi starostnih sprememb. Pri poškodbi meniskusa se lahko pojavi bolečina v sklepni špranji, oteklina, občutek zatikanja ali bolečina pri zasuku.

Včasih ljudje ob bolečini takoj pomislijo, da je potrebna operacija. To ni vedno res. Veliko težav z meniskusom se lahko dobro obravnava s fizioterapijo, vajami in prilagoditvijo obremenitev. Zdravniški pregled pa je potreben, če se koleno zaklepa, močno oteka ali ga ni mogoče iztegniti.

Poškodbe vezi

Vezi so močni trakovi vezivnega tkiva, ki stabilizirajo koleno. Najbolj znane so sprednja križna vez, zadnja križna vez, notranja stranska vez in zunanja stranska vez.

Poškodbe vezi se pogosto zgodijo pri športu, zasuku, padcu ali nenadni spremembi smeri. Oseba lahko začuti pok, bolečino, oteklino ali občutek, da koleno ni stabilno.

Pri lažjih poškodbah vezi je pogosto pomembna rehabilitacija z vajami za moč, ravnotežje in nadzor gibanja. Pri težjih poškodbah je potrebna dodatna diagnostika in zdravniška obravnava.

Tendinopatije

Tetive povezujejo mišice s kostmi. Pri kolenu so pogoste težave s tetivo pogačice, tetivo kvadricepsa ali tetivami okoli kolena.

Tendinopatija se pogosto pojavi pri športnikih, rekreativcih ali ljudeh, ki veliko hodijo po stopnicah, tečejo, skačejo ali dolgo obremenjujejo koleno. Bolečina je običajno povezana z obremenitvijo.

Pri tendinopatiji samo počitek pogosto ni dovolj. Če oseba dolgo miruje, se tetiva lahko še slabše prilagaja obremenitvam. Potrebna je postopna krepitev in pametno stopnjevanje aktivnosti.

Osteoartroza kolena

Osteoartroza kolena je pogosta pri odraslih in starejših ljudeh, lahko pa se pojavi tudi prej. Pogosto ji rečemo obraba kolena, vendar ta izraz ni popoln. Osteoartroza ne pomeni samo “izrabe hrustanca”, ampak spremembe v celotnem sklepu.

Znaki osteoartroze so lahko bolečina pri hoji, okorelost, otekanje, zmanjšana gibljivost, težave pri stopnicah in občutek, da koleno ni več tako zanesljivo.

Pomembno je vedeti, da osteoartroza ne pomeni, da se ne sme več gibati. Nasprotno: primerno gibanje, krepitev mišic in uravnavanje telesne teže lahko pomembno pomagajo pri obvladovanju težav.

Zakaj koleno pogosto boli tudi zaradi drugih delov telesa

Koleno je v sredini med stopalom in kolkom. Če stopalo, gleženj ali kolk ne delujejo dobro, lahko koleno prevzame več obremenitve.

Na primer:

• slabša gibljivost gležnja lahko vpliva na počep;

• šibke mišice kolka lahko povzročijo slabši nadzor kolena;

• nestabilno stopalo lahko spremeni smer obremenitve;

• zakrčene mišice stegna lahko povečajo pritisk na pogačico;

• bolečina v križu ali medenici lahko spremeni vzorec hoje.

Zato je pri obravnavi kolena smiselno oceniti celoten spodnji ud in ne samo sklep, ki boli.

Fizioterapevtska obravnava kolena

Fizioterapevtska obravnava se začne z oceno. Terapevt preveri, kdaj se bolečina pojavlja, kako dolgo traja, kaj jo poslabša, kaj jo olajša in kako vpliva na vsakodnevne dejavnosti.

Pri telesnem pregledu se lahko oceni:

• hoja;

• oteklina;

• gibljivost kolena;

• moč mišic;

• stabilnost;

• ravnotežje;

• sposobnost počepa;

• vstajanje s stola;

• hoja po stopnicah;

• položaj kolena pri gibanju;

• gibljivost gležnja, kolka in medenice.

Cilj obravnave je zmanjšati bolečino, izboljšati gibanje, povečati moč in osebo postopno vrniti v običajne dejavnosti.

Pomen terapevtskih vaj

Vaje so eden najpomembnejših delov rehabilitacije kolena. Njihov namen ni samo “razgibati” sklep, ampak izboljšati njegovo sposobnost prenašanja obremenitev.

Pomembne so predvsem:

• vaje za sprednje stegenske mišice;

• vaje za zadnje stegenske mišice;

• vaje za mišice kolka;

• vaje za meča;

• vaje za ravnotežje;

• vaje za pravilnejši počep, hojo in stopnice.

Vaje morajo biti prilagojene posamezniku. Prelahke vaje pogosto ne prinesejo napredka. Pretežke vaje pa lahko koleno preveč razdražijo. Zato je pomembno postopno stopnjevanje.

Manualna terapija in osteopatski pristop

Manualna terapija pomeni obravnavo z rokami. Terapevt lahko uporablja tehnike za sklepe, mišice, fascije in mehka tkiva. Namen je lahko zmanjšanje napetosti, izboljšanje gibljivosti, zmanjšanje občutka togosti in priprava telesa na boljše gibanje.

Pri kolenu manualna terapija lahko vključuje obravnavo samega kolena, vendar tudi gležnja, stopala, kolka, medenice in hrbtenice. Tak pristop je smiseln, ker koleno ni izoliran sklep.

Osteopatski oziroma celostni manualni pogled poudarja povezanost telesnih struktur. Če je na primer kolk slabše gibljiv ali stopalo nestabilno, se lahko to pozna tudi v kolenu. Zato obravnava pogosto vključuje širšo oceno telesa.

Pomembno pa je jasno povedati: manualna terapija sama po sebi običajno ni dovolj. Najboljši rezultati so takrat, ko se poveže z vajami, edukacijo in postopnim vračanjem v obremenitve.

Kaj lahko naredimo sami

Pri blažjih težavah s kolenom lahko pomagajo preprosti ukrepi:

• zmanjšamo dejavnosti, ki bolečino močno poslabšajo;

• ohranjamo nežno gibanje;

• postopno krepimo mišice;

• izogibamo se dolgotrajnemu popolnemu mirovanju;

• pazimo na obutev;

• pri sveži oteklini lahko uporabimo hlajenje;

• obremenitve povečujemo postopno;

• ne ignoriramo bolečine, ki se stopnjuje.

Dobro pravilo je: koleno sme med vajami čutiti rahlo napetost ali blago nelagodje, ne sme pa se bolečina izrazito povečati ali naslednji dan povzročiti večje otekline.

Kdaj je potreben zdravniški pregled

V nekaterih primerih bolečina v kolenu zahteva zdravniško oceno. To velja posebej, kadar je prisotna možnost resnejše poškodbe, okužbe ali večje okvare sklepa.

Zdravniški pregled je potreben, če:

• je koleno močno otečeno;

• je koleno vroče, rdeče ali zelo občutljivo;

• oseba ne more stopiti na nogo;

• je po poškodbi nastala deformacija;

• se koleno zaklepa;

• koleno močno popušča;

• oseba ne more iztegniti kolena;

• se je slišal ali začutil pok ob poškodbi;

• bolečina traja dolgo in se ne izboljšuje;

• so prisotni vročina, slabo počutje ali sum na okužbo.

Pri teh znakih manualna terapija ni prva izbira. Najprej je potrebna ustrezna medicinska presoja.

*

Bolečina v kolenu je pogosta težava, vendar nima vedno istega vzroka. Lahko je povezana s poškodbo, preobremenitvijo, pogačico, meniskusom, vezmi, tetivami, osteoartrozo ali slabšim nadzorom gibanja.

Koleno je del večje gibalne verige. Zato je pri obravnavi pomembno oceniti tudi stopalo, gleženj, kolk, medenico, mišično moč, ravnotežje in način hoje.

Fizioterapija pomaga z oceno, vajami, edukacijo in postopnim vračanjem v dejavnosti. Manualna in osteopatsko usmerjena obravnava lahko pomagata kot podpora, posebej kadar izboljšata gibljivost in zmanjšata napetost. Dolgoročno pa koleno potrebuje predvsem dobro mišično podporo, pravilno odmerjeno obremenitev in postopno krepitev.

Bolečina v kolenu zato ne pomeni nujno, da je sklep uničen. Pogosto pomeni, da potrebuje boljšo podporo, boljši nadzor gibanja in strokovno usmerjeno rehabilitacijo.